AI poganja kriminal, 'večji od kokaina': 'Korak za korakom jih vodite v svojo past'

Ko je policija julija vdrla v prostore domnevnih spletnih prevarantov, je našla računalnike Samsung, telefone Huawei in Redmi ter več deset kitajskih in malezijskih potnih listov. Nekaterim osumljencem je uspelo pobegniti, skoraj 20 kitajskih državljanov pa so prijeli. Na prvi pogled prizor ni bil nič posebnega. Podobne racije so postale običajne v jugovzhodni Aziji, kjer oblasti preganjajo ogromne centre spletnih prevar. Toda ta operacija je potekala tisoče kilometrov stran, v 18. nadstropju sodobnega stanovanjskega bloka v Nairobiju.

Po navedbah policijskih preiskovalcev, s katerimi je govoril Bloomberg, naj bi skupina izvajala lažno naložbeno shemo, usmerjeno proti žrtvam na Kitajskem, v Hongkongu in Maleziji, prek kenijskih bank pa naj bi prala milijone. Osumljenci naj bi v Kenijo prišli iz Kitajske, Kambodže in Madagaskarja. Primer kaže, kako hitro se spreminja industrija spletnih prevar.

Po oceni Global Anti-Scam Alliance so žrtve v 42 državah lani zaradi prevar izgubile 442 milijard dolarjev oziroma okoli 380 milijard evrov. Bloomberg opozarja, da ta številka presega nekatere ocene vrednosti celotne svetovne trgovine s kokainom. Hkrati je bilo po raziskavi iste organizacije tarča prevarantov že 57 odstotkov odraslega prebivalstva sveta.

Spletne prevare pa postajajo cenejše, hitrejše in dostopnejše tudi kriminalcem brez posebnega tehničnega znanja. "Postalo je tako poceni in tako preprosto," pravi Sean Letz, vodja področja kibernetskih tveganj za Azijo pri družbi Marsh Risk.

Po njegovih besedah podjetja ugotavljajo, da je nenehno lovljenje novih različic in metod prevar praktično nemogoče.

V ozadju je nastal celoten podzemni trg storitev. Kriminalcem ni več treba samim pridobivati ukradenih osebnih podatkov, izdelovati spletnih strani, ustvarjati lažnih profilov, razvijati deepfake tehnologije in iskati načinov za pranje denarja.

Vse to lahko kupijo. Na podzemnih tržnicah, ki delujejo tudi prek široko uporabljanih družbenih omrežij in komunikacijskih platform, so orodja za izvajanje prevar na voljo kot običajne spletne storitve. Naročnine na nekatera orodja stanejo že 500 dolarjev oziroma okoli 430 evrov na mesec.

Storitev množičnega pošiljanja sporočil na 10.000 elektronskih naslovov je mogoče dobiti za en dolar.

Osnovne storitve za phishing oziroma ribarjenje podatkov stanejo manj kot 100 dolarjev oziroma približno 86 evrov.

Ameriška državna tožilka Jeanine Pirro je ob ukrepanju proti eni največjih takšnih platform Xinbi Guarantee problem opisala zelo nazorno: "Če lahko kitajski organizirani kriminal kupi spletno stran po meri in storitev pranja denarja tako, kot naročiš hrano za domov, je v območju nevarnosti vsak z računom."

Blockchain podjetje Chainalysis je za Bloomberg tik pred zaprtjem platforme Xinbi analiziralo del njene dobavne verige. Platforma je potencialne kupce povezovala s prodajalci ukradenih osebnih podatkov, deepfake programske opreme, storitev registracije računov, izdelave spletnih strani in pranja denarja. Eden od kupcev je prodajalcu podatkov plačal 834 dolarjev. Drugi je prodajalcu programske opreme za AI in deepfake nakazal 9150 dolarjev. Z drugim ponudnikom AI je bilo povezano plačilo v višini vsega 200 dolarjev. 

Sodobne prevare imajo malo skupnega z nekdanjimi množičnimi elektronskimi sporočili o "nigerijskem princu".

Danes kriminalci najprej uporabijo ukradene podatke, da na Facebooku, WhatsAppu in drugih platformah poiščejo primerne žrtve.

Nato lahko uporabijo scenarije, ustvarjene z umetno inteligenco, lažne spletne strani in specializirane mreže za pranje denarja. Skupine danes hkrati izvajajo prevare v več državah in jezikih.

Ponudba je široka: lažni računi, kraja bančnih podatkov, romantično-naložbene prevare, lažni klici organov pregona in celo prevare, prilagojene verskim prepričanjem žrtve.

Na Telegramu je Bloomberg našel celo storitev prevajanja v realnem času za manj kot 20 dolarjev na mesec. Povezana je bila s knjižnicami pripravljenih naložbenih ponudb in scenarijev za romantične prevare, prilagojenih spolni usmerjenosti žrtev.

Gradivo je vsebovalo podrobne urnike pogovorov ter informacije o ameriških pokojninah, kreditnih ocenah in celo prehranjevalnih navadah potencialnih žrtev.

Kako sistematično poteka delo, kažejo dokumenti, ki so jih našli v opuščenem kompleksu za spletne prevare v Kambodži.

Bloombergovi novinarji so obiskali objekt blizu vietnamske meje, ki je bil povezan z domnevno prevarantsko organizacijo Prince Group. Med ostanki hrane, kabli in praznimi sefi so našli dokumentacijo o potencialnih žrtvah. Te so spremljali od prvega kontakta prek tako imenovanega "vročega klepeta" do trenutka plačila.

Plačilne liste so razkrivale tudi sistem provizij. Nekateri delavci so dobili osem odstotkov prihodkov, ki so jih ustvarili.

V ročno napisanih navodilih so delavcem svetovali, naj pod objavami o luksuznem blagu, avtomobilih, dragih hotelih in turističnih destinacijah iščejo ženske v 40. in 50. letih.

Približno 90 strani dolg priročnik je imel poglavja o grajenju zaupanja, hvaljenju strank, oblikovanju osebnosti in scenarijih za intimne pogovore. Eno od navodil se je glasilo: "Korak za korakom jih vodite v svojo past."

Drugo je pojasnjevalo, da so zgodbe lahko izmišljene, vendar mora prevarant pri pripovedovanju pokazati čustva in delovati iskreno.

Umetna inteligenca dodatno znižuje tehnično oviro za vstop v ta posel. Analiza ameriškega podjetja za kibernetsko varnost ZeroFox, pripravljena za Bloomberg, je pokazala, da prevaranti zlorabljajo legitimne razvijalske platforme in orodja za izdelovanje aplikacij z umetno inteligenco.

Človek danes za izdelavo prepričljive lažne spletne strani banke ne potrebuje več programerskega znanja.

"Novo je to, da generatorji kode z umetno inteligenco zdaj nekomu brez znanja programiranja omogočajo, da v nekaj minutah izdela prepričljivo lažno prijavno stran banke, jo postavi na brezplačno poddomeno in začne zbirati prijavne podatke, še preden kdo to opazi," ugotavlja analiza.

Število odkritih phishing strani na brezplačnih paketih devetih analiziranih razvijalskih platform in AI-orodij se je v dveh letih povečalo za več kot štirikrat, na 10.600.

Še pred kratkim so bile ena glavnih značilnosti te industrije ogromne, močno varovane prevarantske baze v Mjanmaru in Kambodži. V njih so pogosto delale tudi žrtve trgovine z ljudmi, prisiljene izvajati spletne prevare. Toda pritisk oblasti takšen poslovni model spreminja.

Kriminalne združbe, povezane s Kitajsko, se po navedbah Bloomberga širijo na nova območja v Afriki in na Šrilanki, njihove operacije pa so odkrili tudi v Dubaju, Albaniji in Ukrajini.

Namesto velikih kompleksov se pojavljajo v stanovanjih, hotelih in celo avtomobilih.

Gre za manjše, hitro premične operacije, ki uporabljajo podzemne digitalne trge in lokalna kriminalna omrežja.

Kambodža je lani začela veliko operacijo zapiranja prevarantskih centrov. Sledil je odhod približno 250.000 tujih državljanov.

Tamkajšnje oblasti trdijo, da so odstranile 95 odstotkov nezakonitih operaterjev, vendar poznavalci industrije tej številki oporekajo. Tudi lokalne oblasti priznavajo, da je preostale skupine precej težje odkriti. "Tudi dva človeka, mož in žena, lahko izvajata prevaro," je dejal guverner province Mang Sineth.

Spreminja se tudi hitrost prevar. Tako imenovani "pig-butchering" – dolgotrajna romantično-naložbena prevara, pri kateri storilec tedne ali mesece gradi odnos in zaupanje žrtve – še vedno obstaja. Toda danes skoraj dve tretjini žrtev prevar denar nakažeta že v 24 urah po prvem stiku.

Tehnološka podjetja skušajo kriminalne mreže ustavljati v ogromnem obsegu. Meta je Bloombergu sporočila, da je od lani s Facebooka in Instagrama odstranila več kot 16 milijonov računov, povezanih s kriminalnimi centri spletnih prevar.

Odstranila je tudi 65 milijonov prevarantskih oglasov, pri čemer jih je bilo 94 odstotkov odstranjenih, še preden so jih uporabniki prijavili.

Toda kriminalci račune preprosto nadomeščajo z novimi.