Ajatola Hamenej Raisija potrdil za novega predsednika Irana

Na slovesnosti so prebrali odlok, v katerem je ajatola Ali Hamenej zapisal, da v skladu z voljo ljudi "modremu, neutrudljivemu, izkušenemu in priljubljenemu" Ebrahimu Raisiju poverja nalogo predsednika Islamske republike Iran. Raisi je v svojem govoru izpostavil, da si bo njegova vlada prizadevala za odpravo "zatiralnih" sankcij ZDA, a da pri reševanju iranskega gospodarstva ne bo zgolj čakala na pomoč tujine oziroma da "življenjskega standarda naroda ne bo vezala na voljo tujcev".

Z današnjim dogodkom je zmagovalec junijskih volitev – te sta zaznamovali izločitev vrste reformističnih in zmernih kandidatov ter posledično nizka, manj kot 50-odstotna udeležba – uradno zasedel položaj predsednika. Slovesna prisega v iranskem parlamentu bo sledila v četrtek, nato pa bo Raisi v kratkem predstavil še svoj vladni kabinet.

Najvišja oblast v Iranu je sicer v rokah ajatole Hameneja, ki je tako vrhovni poveljnik vojske kot tudi najvišja duhovna avtoriteta ter ima v skladu z ustavo zadnjo besedo in pravico veta pri vseh strateških zadevah.

Raisiju Zahod očita, da je bil v preteklosti, ko je bil v vrhu iranskega pravosodja, odgovoren za aretacije in celo usmrtitve številnih disidentov. V politiki je 60-letnik pretežno nepopisan list papirja, čeprav velja za skrajnega konservativca in je večkrat ostro kritiziral zmerno politiko Hasana Rohanija, tudi glede jedrskega sporazuma z Zahodom leta 2015.

Pogajanja o vrnitvi ZDA k temu sporazumu, od katerega so enostransko odstopile pod prejšnjim predsednikom Donaldom Trumpom, bodo sicer ena ključnih nalog novega predsednika in njegove vlade. Raisi je sporazum načeloma podprl, a obenem opozoril, da se ne bo pogajal samo zato, da se pogaja, ampak da bi zaščitil ključne nacionalne interese Irana.

Zadnje dni se tudi krepi spor zaradi nedavnega napada na naftni tanker ob obali Omana. Izrael, ZDA in Velika Britanija so odgovornost zanj pripisali Teheranu, ta pa vse očitke zavrača. A glavna naloga novih konservativnih oblasti bo po ocenah poznavalcev spopad z gospodarskimi težavami Irana. Te so med drugim posledica ameriških sankcij, ki so prizadele za Iran ključen izvoz nafte. Iransko gospodarstvo se je tako leta 2018 kot tudi leta 2019 skrčilo za šest odstotkov. Med drugim naj bi skušal Teheran zdaj okrepiti gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami in drugimi velesilami, kot sta Rusija in Kitajska.