Albanija in Črna gora hitrejši na poti v EU

Pred obiskom Zahodnega Balkana je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa obljubil, da je EU odločena k ponovnemu zagonu pristopnega procesa, ki je deloma zaradi oklevanja držav članic v zadnjem času zastal.

Ob tem je države kandidatke pozval k zavezi k reformam. V središču njegove misije na Zahodnem Balkanu je potreba, da Bruselj ne izgubi strateškega nadzora nad regijo.

Evropske institucije so pogosto navajale leto 2030 kot ciljni datum za prve pristope k EU, zlasti Albanije, Črne gore in Srbije. A je v Bruslju zdaj govora le o Albaniji in Črni gori.

"Nimam fiksnega datuma. Zakaj 2030? In zakaj ne prej? Pristop je proces, ki temelji na zaslugah. Če države izpeljejo reforme, bi se lahko pridružile celo pred letom 2030," je dejal Costa."Vendar se lahko spremenijo prav zasluge. Albanija in Črna gora sta očitno naprednejši od drugih držav," je še pojasnil.

"Ruska invazija na Ukrajino je pospešila pristopni proces Ukrajine in Moldavije, zato ni pošteno do držav Zahodnega Balkana, da jih prehitita Ukrajina in Moldavija, in to jih bo spodbudilo k hitrejšemu izvajanju reform," je za Euronews povedal na predvečer svoje diplomatske turneje po šestih državah Zahodnega Balkana.

Prva postaja predsednika Evropskega sveta bo Srbija, ki je že več mesecev v politični krizi. Isti dan bo obiskal tudi Bosno in Hercegovino, preden se bo v sredo srečal z voditeljema držav in vlad Črne gore in Kosova.

Nato bo obiskal Severno Makedonijo, njegova zadnja postaja pa bo Albanija, kjer se bo v petek v Tirani udeležil vrha Evropske politične skupnosti (EPC).

Širitev EU na Zahodni Balkan bo visoko na dnevnem redu vrha zaradi naraščajoče nestabilnosti v regiji. Voditelji držav članic EU se bojijo, da se zunanje sile utrjujejo v regiji, ki je sestavni del Evrope:"Na strani Evropskega sveta obstaja široko politično soglasje, da je širitev najpomembnejša geopolitična naložba, ki jo je mogoče narediti za stabilnost, mir in blaginjo celotne Evrope, vključno z državami Zahodnega Balkana," je dejal Costa.

Predsednik Evropskega sveta je opozoril, da države EU in Zahodnega Balkana delijo skupno vizijo, saj pripadajo evropski družini in da si zato v Bruslju morajo"prizadevati, da se lahko formalno pridružijo tej družini znotraj Evropske unije," je dodal.

Srbija ključna?

Srbska politična kriza je vir zaskrbljenosti tako za EU kot za NATO. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je bil edini voditelj iz držav kandidatk za vstop v EU, ki se je 9. maja udeležil spominskih slovesnosti ob drugi svetovni vojni v Moskvi. Edini prisotni voditelj držav članic je bil slovaški premier Robert Fico.

Vučić in Fico sta tako prekinila bojkot praznovanj, ki so jih zahodne države uvedle proti Kremlju. Podobno se Srbija ni nikoli pridružila sankcijam proti Rusiji, ki jih je EU uvedla po invaziji na Ukrajino.

Za mnoge Srbe je njihova država, ki je bila takrat del Jugoslavije, dolžna Sovjetski zvezi, da jo je leta 1945 osvobodila Rdeča armada. Vučićeva prisotnost na praznovanjih v Moskvi ni bila nujno znak njegove podpore Kremlju v vojni v Ukrajini.

Vučićevo vlado medtem že mesece pretresajo demonstracije v Beogradu in drugih mestih. Protestniki njegov režim obtožujejo korupcije ter omejevanja politične in medijske svobode.

V Strasbourgu so politiki EU z veliko večino odobrili nezavezujoče poročilo o Srbiji, ki ga je pripravil hrvaški socialist Tonino Picula. Za poslance Evropskega parlamenta Beograd kljub določenemu gospodarskemu napredku še vedno zaostaja na področju notranjega političnega dialoga, pravne države in boja proti korupciji.

Med delovnim srečanjem s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen prejšnji mesec je bil Vučić "zelo jasen glede oblikovanja nove vlade in odobritve treh bistvenih reform: volilne zakonodaje, svobode tiska in boja proti korupciji," je dejal Costa.

Notranje reforme in skupna zunanja politika

Predsednik Evropskega sveta je poudaril, da je "širitev predvsem proces notranjih reform".

Costa je komentiral Vučićevo prisotnost v Moskvi in politične napetosti v Srbiji in dejal, da je eden od pogojev za pristop skupna zunanja politika med EU in bodočimi državami članicami."9. maja smo v Moskvi praznovali dogodek preteklosti. Prihodnost Srbije je v Evropi," je dodal.

Kljub temu je ruska vojna v Ukrajini ponovno zaostrila napetosti na Zahodnem Balkanu, zlasti v zvezi z napetostmi v Bosni ter med Srbijo in Kosovom: "Ne poznam boljše spodbude za premagovanje še vedno odprtih konfliktov kot je ta morda edinstvena priložnost, ki je članstvo v Evropski uniji. To je najboljši pogoj, da državam Zahodnega Balkana ponudimo priložnost za blaginjo, ki bi jo drugje težko našle," je dejal Costa.