Davčni strokovnjak Dušan Jeraj iz podjetja iConsult je na poslovni konferenci Hrvaška in Slovenija, povezani tudi s kapitalom poskušal odgovoriti na vprašanje, zakaj se Hrvaška slovenskim podjetnikom zdi kot davčna oaza.
Razlike med Hrvaško in Slovenijo po njegovih besedah kljub podobnemu davčnemu sistemu izhajajo predvsem iz davčnih stopenj. Slovenija ima pet davčnih stopenj na osebne dohodke, ki znašajo med 16 do 50 odstotkov, Hrvaška pa dve, in sicer 23-odstotno in 35-odstotno. Hrvaška ima tudi nižjo stopnjo davka na dobiček, ki znaša 10 ali 18 odstotkov v primerjavi s slovenskimi 22 odstotki.
Davčni strokovnjak Pere Mioč iz družbe za poslovno svetovanje Forvis Mazars je razlike v davčnih sistemih na Hrvaškem in v Sloveniji predstavil na konkretnem primeru. Družba je opravila analizo za mednarodno podjetje, ki je načrtovalo gradnjo skupnega logistično-distribucijskega centra za hrvaški in slovenski trg. V njej so ugotavljali, kaj bi iz vidika davčnih vplivov pomenila postavitev centra v eni in drugi državi.
Naložba je bila ocenjena na okoli 50 milijonov evrov. Na Hrvaškem bi podjetje glede na analizo prejelo okoli 12 milijonov evrov neposrednih spodbud, razporejenih skozi obdobje desetih let, v Sloveniji pa bi te znašale okoli dva milijona evrov.
Primerjalna analiza davčnih stopenj v Sloveniji in na Hrvaškem je medtem potrdila, da ima Slovenija višje davčne stopnje v primerjavi s Hrvaško, Hrvaška pa je ugodnejša tudi z vidika davčne obremenitev zaposlenih.
Da je Hrvaška, ko gre za davčni režim, privlačnejša od Slovenije, je priznal tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.
Kot je dejal, se zaveda, da Slovenija živi od davkov in da davki ženejo državo naprej. Prav tako si želi, da Slovenija ostane socialdemokratska država in da državljani vedo, za kaj plačujejo davke. Kar se tiče davčne zakonodaje, pa je po njegovih besedah treba pogledati, kje je mogoče kaj popraviti.
"Zavedam se slabosti in nima smisla, da slovenskim gospodarstvenikom povzročamo težave, če lahko država spremeni stvari na bolje," je dejal minister. Pri tem je je opozoril, da dogovor glede davčne politike ne more biti stvar samo ene vlade ali dveh posameznikov, ampak mora biti družbeni dogovor, kjer bodo skupaj sedli politika, gospodarstveniki in sindikati, brez kamer.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.