Rusija: najbolj sankcionirana država, gospodarstvo pa raste

V zadnjih šestih mesecih se je gospodarski odnos Rusije s preostalim svetom močno spremenil. Državi je bilo izrečenih že več kot 9000 sankcij, med njimi so zamrznitev skoraj polovice ruskih finančnih rezerv, izključitev več največjih bank v državi iz plačilnega sistema SWIFT, prepoved vstopa ruskim ladjam in letalom v številna pristanišča in zračne prostore, uvedba izvoznih omejitev za nekatere napredne tehnologije in uveljavitev embarga na rusko nafto in premog. V skladu s tem je več kot 1200 podjetij prekinilo svoje sodelovanje z Rusijo, ali z umikom ali pa ustavitvijo svojega delovanja v državi, kažejo podatki inštituta za vodilne izvršne direktorje univerze Yale.

Na Wall Streetu so Rusiji februarja napovedali zelo črno prihodnost, ena izmed takih je bila tudi napoved največje investicijske banke JPMorgan, kjer so takrat predvidevali, da bo ruski domači proizvod v drugem četrtletju upadel za približno 35 odstotkov. Na Goldman Sachs so predvidevali, da se bo ruska ekonomija zaradi sankcij soočala z največjim krčem od razpada Sovjetske zveze.

A zaenkrat so sankcije niso prinesle napovedanih rezultatov. Ruski bruto domači proizvod (BDP) je v primerjavi z enakim obdobjem lani v drugem četrtletju upadel za štiri odstotke, v tretjem četrtletju naj bi se skrčil na sedem odstotkov. Ker je rusko gospodarstvo prikazalo veliko odpornost, je letne gospodarske obete za leto 2022 izboljšal tudi monetarni denarni sklad. Napovedal je, da se bo ruski BDP zmanjšal za šest odstotkov, in ne osem in pol, kot je bilo predvideno. Ruski padec BDP-ja je bil med koronavirusno krizo za več kot tri odstotke višji, poroča Insider. 

Rusko gospodarstvo ostaja močno, država se obrača k Aziji in Afriki

Tudi ruski rubelj si je po začetnem 30-odstotnem padcu v februarju in začetku marca že opomogel. Trenutno velja za eno izmed najmočnejših valut, poroča Al Jazeera. V državi se je počasi začela umirjati tudi inflacija. Če so v Rusiji aprila namerili 17,9-odstotno povišanje cen, je bila inflacija avgusta 'le' še 14,9-odstotna. 

Rusko gospodarstvo sta na novo spodbudila dva dejavnika, je povedal glavni ekonomist moskovskega kreditnega ocenjevalca Anton Tabak. Prvi je bil velik porast izvoza surovin, zlasti energije – glede na vladni dokument, ki ga je pridobil Reuters, naj bi Rusija letos s prodajo energije zaslužila več kot 337 milijard evrov, kar je 28 več kot lansko leto. Drugi dejavnik je povečanje državne porabe. 

"Rusija je izvozni razcvet verjetno doživela zaradi stabilizacije rublja in izboljšanja logistike," je še povedal kreditni ocenjevalec. Zdaj je vse odvisno od tega, kako se bodo ruski potrošniki navadili na novo ponudbo in dobavne verige. "Po mojih ocenah smo trenutno v najtežji fazi procesa, ki bo trajala od devet mesecev do enega leta," je tudi povedal Tabak. 

Pomembno vlogo pri opolnomočenju ruskega gospodarstva imajo tudi azijska in afriška gospodarstva, kamor se je Rusija obrnila po nove vire. "Čeprav je ta način dražji, pomaga pri ublažitvi sankcij," je razložil Dunaev. 

Vprašanji, ki ostajata, pa sta, ali se bo lahko Rusija sankcijam prilagodila na dolgi rok in ali bo država v luči sankcij na novo zgradila svoje gospodarstvo. Ustanovitelj azijskega investicijskega svetovalnega podjetja Chris Devonshire-Ellis je dejal, da bo ruska prilagoditev odvisna tudi od uporabe bogatih naravnih virov države, ki so ključni za širše gospodarstvo, in pomoči zavezniških držav. 

"Rusija je na seznamih svetovnih zalog diamantov, energijskih virov, vode in drugih dobrin vedno na prvem, drugem ali tretjem mestu. Država je izredno bogata," je povedal Ellis, glede zaveznikov pa dodal: "Rusija ima močne zaveznike, kot so Kitajska, Indija in Iran, pa tudi Savdska Arabija, Turčija, Brazilija in večina Afrike, zato sumim, da bodo sankcije Rusijo spravile na kolena." 

Izvoz nafte v Evropi manjši le za 30 odstotkov

Bloomberg je julija poročal, da Rusija kljub sankcijam vsak dan izvozi 7,4 milijona sodčkov nafte, pri tem veliko vlogo igrajo nakupi Indije. Bivša britanska kolonija je namreč od februarja pet mesecev zapored povečevala svoje nakupe. Na dan prevzame milijon sodčkov, kar je 900 odstotkov več kot pred začetkom invazije na Ukrajino.

Kljub sprejetim sankcijam veliko ruskih sodčkov nafte uvozijo tudi evropske države. Po podatkih portala Insider države dnevno uvozijo 2,8 milijona sodčkov, od februarja se je nakup zmanjšal za 30 odstotkov. 

Ponoven razcvet doživeli tudi tovarniška in storitvena dejavnost

Ob začetku invazije so velike padce napovedovali tudi proizvodnji ter izvozu in uvozu dobrin. A iz podatkov o izvozu nafte je razvidno, da tudi tu sankcije niso bile tako močne, kot so predvidevali. 

Strategi Goldman Sachsa so februarja ob njihovi uvedbi dejali, da bo zaradi njih gospodarsko krčenje "zelo opazno, z močnimi padci pri količini izvozov, novih naročil in uvozov novih komponent." Moskvo so takrat tudi opozorili, naj se pripravi na nadaljnje padce. A le nekaj mesecev po črnogledi napovedi sta tudi storitveni in proizvodni sektor, ki so ju gospodarske sankcije najbolj prizadele, znova začela rasti in dosegati pretekle vrednosti.

Ruski PMI indeks, ki spremlja trende v obeh sektorjih, je v februarju zdrsnil iz 50,8 odstotka na 37,7 odstotka, pri čemer vrednost nad 50 pomeni gospodarsko rast, vrednost pod 50 pa gospodarsko krčenje. PMI indeks teh dveh ruskih sektorjev se je že dvignil nad februarske vrednosti, prejšnji mesec na 52,2 odstotka. 

Zaradi sankcij pa so bili (in še vedno so) močneje oškodovani ruski proizvajalci, ki zaradi omejitve uvoza ne morejo pridobiti ključnih komponent za sestavljanje njihovih končnih izdelkov, predvsem v tehnološkem sektorju. Ruska proizvodnja avtomobilov je npr. v prvih šestih mesecih letošnjega leta padla za 61,8 odstotka. Prav tako iz Rusije prihajajo novice, da je izredno težko najti zamenjavo za določene elektronske komponente višjega cenovnega razreda, kot so mikročipi, ki so v veliki meri razviti z uporabo zahodnih tehnologij. 

Kako so sankcije vplivale na 'navadne državljane'?

Tudi ljudje se počasi vračajo k starim navadam. Posebni poročevalec iz Moskve Dmitri Simens Jr. je za Al Jazeero povedal, da se nakupovalni centri znova polnijo in da so ulice spet polne delavcev. "Kljub temu da je veliko zahodnih trgovin zaprlo svoja vrata, so nakupovalna središča znova polna ljudi," je opisal. "Naveličani so neprekinjenega strahu. Opazil sem, da ljudje varčujejo in omejujejo svoje izdatke, a še vedno jim ne gre slabo," je tudi povedal. 

23-letni umetnik iz Rusije pravi, da so sankcije korenito spremenile njegovo življenje – določene dobrine namreč niso več dostopne ali pa je nanje treba čakati dalj časa. Kljub temu je za Al Jazeero poudaril, da bodo morda na rusko gospodarstvo lahko na dolgi rok delovale pozitivno. "Država ima sedaj veliko več priložnosti, da začne s proizvodnjo lastnih izdelkov," je utemeljil Aleksander. 

Tudi nekaterim ruskim podjetnikom so sankcije že prinesle pozitivne spremembe. Podpredsednik nacionalnega združenja malih in srednjih podjetij Nikolai Dunaev je povedal, da so zaradi umika tujih podjetij lahko domača razširila svoj trg – predvsem na področju prehranskih izdelkov, kozmetike, oblačil, turizma in gradbeništva. Ker je povpraševanje po domačih podjetjih večje, se zato varčevanje posameznikov ne pozna. "Povpraševanje je na splošno upadlo, a se na primeru Rusije to ne pozna. Potrošniki so se namreč samo obrnili k domačim podjetjem," je razložil Dunaev. 

Sankcije niso prizadele le Rusije

A sankcije, sprejete proti Rusiji, so vplivale tudi na države, ki so jih izrekle. V ponedeljek je na Blejskem strateškem forumu beseda tekla tudi o smiselnosti in moči sankcij. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je dejal, da bi morale biti evropske rešitve manj boleče za Evropo kot za Rusijo, saj so v nasprotnem primeru lahko zgolj škodljive. Države se srečujejo z rekordnimi inflacijami, cenami zemeljskega plina in goriv, pa tudi elektrike. 

Vodja avstrijske diplomacije Alexsander Shallenberg pa meni, da so sankcije učinkovite, saj se podjetja v Rusiji zapirajo, kapital pa odhaja iz države, je dejal na ponedeljkovem panelu zunanjih ministrov. "Moramo pa se zavedati, da zunanja politika deluje počasi," je dejal. Zato bi se lahko vplivi sankcij razpotegnili globoko v prihodnost.