'Ali me skrbi? Da, ker česa takega zagotovo nisem pričakoval'

Novica o diagnozi pljučnega raka pri papežu Leonu XIV. je med verniki po svetu povzročila veliko zaskrbljenost. Pred rimsko bolnišnico Gemelli, kjer so ga v torek operirali, so se zbirali ljudje, ki so želeli izraziti podporo in moliti za njegovo okrevanje.

Kljub pomirjujočim sporočilom iz Vatikana je novica presenetila tudi najvišje predstavnike Katoliške cerkve.

"Ali me skrbi? Da, ker česa takega zagotovo nisem pričakoval," je novinarjem povedal vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin.

Priznal je, da je novica prišla kot strela z jasnega, vendar poudaril, da je papež tudi v teh okoliščinah ostal izjemno miren, kar kardinalom vliva zaupanje v njegovo okrevanje.

Papeža so v torek operirali specialisti za torakalno kirurgijo v rimski bolnišnici Gemelli. Poseg je trajal približno 90 minut.

Zdravniki so mu odstranili celoten spodnji reženj desnega pljučnega krila, da bi zagotovili čim bolj popolno odstranitev rakavega tkiva. "Operacija je bila uspešna in ni bilo zapletov," je v zdravstvenem poročilu sporočil Vatikan.

Po operaciji se je papež normalno prebudil iz anestezije in se po krajšem opazovanju vrnil v bolniško sobo.

Preiskava odstranjene spremembe je potrdila pljučni adenokarcinom, vrsto nedrobnoceličnega pljučnega raka. Kot so pojasnili v Vatikanu, so na takšno diagnozo nakazovale že predoperativne preiskave.

Po navedbah vira iz Vatikana, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, zdravniki opravljajo dodatne preiskave, da bi ugotovili, ali obstajajo znaki širjenja bolezni.

Za zdaj iz Vatikana niso sporočili dokončnega stadija raka ali morebitnih načrtov za nadaljnje zdravljenje.

Leon XIV. je vernike o načrtovani operaciji obvestil sam. V nedeljo je po tradicionalni opoldanski molitvi na Trgu svetega Petra povedal, da so zdravniki med rutinskimi pregledi odkrili vozlič na pljučih.

Pojasnil je, da je sprememba omejena in odkrita v zelo zgodnji fazi, zdravniki pa so mu svetovali kirurško odstranitev.

Takrat še ni javno povedal, da gre za rakavo obolenje.

Vatikan je poudaril, da papež pred operacijo ni imel simptomov okužbe ali drugih znakov bolezni in da je bil sicer v dobri telesni pripravljenosti.

To je potrdil tudi tokijski kardinal Tarcisio Isao Kikuchi, ki se je s papežem srečal v ponedeljek, dan pred operacijo.

Po njegovih besedah papež ni čutil nobenih zdravstvenih težav.

Za čimprejšnjo operacijo naj bi se odločil tudi zato, ker ima v začetku novembra načrtovano potovanje v Latinsko Ameriko, ki ga želi izpeljati.

Posebej pomemben del obiska je Peru, kjer je Leon XIV. dolga leta deloval kot misijonar in pozneje kot škof.

Njegov urnik je za zdaj izpraznjen do 20. oktobra, da bi imel dovolj časa za okrevanje.

Pred bolnišnico Gemelli, kjer so v preteklosti zdravili že več papežev, so se tudi po njegovem sprejemu zadrževali verniki.

Med njimi je bila Carla, ki je posebej zaradi papeža prišla pred bolnišnico. "Videti je miren, zato smo mirni tudi mi, čeprav je bolezen vedno nekaj neprijetnega," je povedala za BBC. Dodala je, da bodo ostali pred bolnišnico in molili.

Druga vernica, Elsa, je bila v nedeljo na Trgu svetega Petra, ko je papež napovedal operacijo. "Ko je to povedal, sem se počutila res grozno. Bila sem popolnoma presenečena," je dejala.

Pojasnila je, da je ob njegovi izvolitvi pričakovala, da bo Cerkev vodil razmeroma mlad in zdrav papež. "Izkazalo se je, da je tudi on ranljiv," je dodala.

Papeževa diagnoza je ponovno odprla tudi razpravo o pljučnem raku pri nekadilcih. Po dostopnih informacijah Leon XIV. ni kadilec. Čeprav je kajenje najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka, se bolezen pojavlja tudi pri ljudeh, ki nikoli niso kadili.

Torakalna onkologinja Estelamari Rodriguez z Univerze v Miamiju v strokovnem prispevku za The Conversation opozarja, da se je v zadnjih petnajstih letih povečala pozornost do pljučnega raka pri ženskah, mlajših bolnikih in nekadilcih.

Med dejavniki tveganja so poleg aktivnega in pasivnega kajenja tudi izpostavljenost radonu, azbestu, onesnaženemu zraku, nekaterim kemikalijam ter dedna nagnjenost.

Adenokarcinom, ki so ga odkrili pri papežu, je ena najpogostejših oblik pljučnega raka in se pojavlja tudi pri nekadilcih.

Težava je, da bolezen v zgodnjih fazah pogosto ne povzroča izrazitih simptomov. Pri ljudeh, ki nikoli niso kadili, se lahko zato odkrije povsem naključno, med preiskavami zaradi drugih razlogov. Papežu so spremembo odkrili prav med rutinskimi zdravstvenimi pregledi.

Zdravniki poudarjajo, da je zgodnje odkritje pljučnega raka eden najpomembnejših dejavnikov uspešnega zdravljenja. Kadar je tumor omejen na pljuča in ga je mogoče v celoti kirurško odstraniti, obstaja možnost ozdravitve. Toda prognoza je odvisna od več dejavnikov, med drugim od velikosti tumorja, morebitne prizadetosti bezgavk, razširjenosti bolezni in bioloških značilnosti rakavih celic.

Pri nekaterih bolnikih po operaciji dodatno zdravljenje ni potrebno, pri drugih pa zdravniki priporočijo kemoterapijo, tarčno zdravljenje ali imunoterapijo. Zato je za oceno papeževega zdravstvenega stanja pomembno počakati na dokončne rezultate preiskav.