Ali Nemčiji grozi zima stoletja?

Nemški vremenoslovec Lothar Bock za Deutsche Welle pojasnjuje, da je bil razlog za ugibanja o "zimi stoletja 2025/26", ki so se kot blisk razširila po spletu, predvsem spletni članek, ki je šibkejši polarni vrtinec nad severnim tečajem povezoval z morebitnim arktičnim mrazom v Nemčiji. "Očitno obstajajo napovedi, ki kažejo, da bi lahko bil ta polarni vrtinec v prihajajoči zimi relativno šibek," pojasnuje meteorolog Bock.

Šibek polarni vrtinec za razliko od močnega ne more zadržati hladnega zraka v polarnih območjih. Ko se te ledene mase "izlijejo", lahko dosežejo naše zemljepisne širine in vplivajo na vreme v Evropi. To se lahko zgodi - vendar ni nujno.

Ali obstaja povezava med šibkimi polarnimi vrtinci in hladnim vremenom v Nemčiji, še ni dokazano, za DW razlaga vremenoslovec Martin Gudd. Česa takega v zadnjih letih namreč niso opazili: "Ker šibek polarni vrtinec dejansko pomeni, da Arktika ni več tako hladna, kot je bila nekoč," pojasnjuje meteorolog.

Po mnenju strokovnjakov je zimsko vreme odvisno od številnih dejavnikov – ne le od polarnega vrtinca. Pomembno vlogo igrajo tudi temperature oceanov, oceanski tokovi in splošne atmosferske razmere, naštevajo.

Na vprašanje, ali bomo v sezoni 2025/26 resnično imeli zimo stoletja, ne vemo odgovora, pravi še en nemški meteorolog Karsten Schwanke. Tudi Bock izpostavlja, da je oktobra govoriti o izjemno hladni zimi ali celo zimi stoletja, čista špekulacija.

"Kar zadeva resne napovedi za zimo, si lahko ogledamo vzorce pretoka zraka na začetku leta: kakšno je bilo vreme doslej in kakšno bi lahko bilo," pojasnjuje Gudd. Na podlagi tega je mogoče podati grobe ocene o tem, kako se bo odvijal preostanek zime. 

Vremenska napoved je zanesljiva največ deset dni vnaprej, poudarjajo vremenoslovci. "Čeprav bi mnogi radi čim prej poznali zanesljivo dolgoročno vremensko napoved, so možnosti za takšne napovedi zelo omejene." Po besedah Bocka je mogoče vreme za naslednje tri dni relativno dobro napovedati. V stabilnih vremenskih razmerah, kot je dolgotrajni visok tlak, je lahko napoved nekoliko bolj natančna do deset dni.

Po njegovem mnenju so pričakovanja glede vremenskih napovedi previsoka, deloma zato, ker se vremenske aplikacije pogosto zdijo bolj zanesljive, kot so v resnici: "Mislimo, da lahko vreme napovemo 10, 20 ali 50 dni vnaprej, vendar to preprosto ni mogoče."

Natančnost napovedi je večja kot pred 40 ali 50 leti, vendar imamo dolgoročno gledano še vedno velike težave z napovedovanjem, kakšno bo vreme, pojasnjuje.

Zima stoletja se zgodi enkrat na 100 let. Takšna je bila na primer zima 1962/63, ki velja za najhladnejšo zimo 20. stoletja v Nemčiji. Takrat so bile posledice resne: težave z oskrbo z elektriko in ogrevanjem, obsežna škoda na infrastrukturi in številne smrti. Številne reke in celo Bodensko jezero so bile takrat popolnoma zamrznjene.

Ali bo Nemčija podobno zimo doživeli tudi v letih 2025/26, je trenutno nemogoče napovedati. Strokovnjaki ocenjujejo, da je verjetnost takšnega scenarija zelo nizka.