Ali obstaja možnost za mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom?

"Menim, da obstaja možnost mirovnega sporazuma – zlasti glede na dejstvo, da je Armenija uradno priznala Karabah kot del Azerbajdžana," je dejal azerbajdžanski predsednik. Medtem je armenski premier v Moskvi ponovil svojo napoved, da bo Erevan priznal Gorski Karabah kot del Azerbajdžana in odprl vse prometne povezave.

"Želim potrditi, da sta se Armenija in Azerbajdžan dogovorila o vzajemnem priznavanju ozemeljske celovitosti drug drugega," je dejal Pašinjan in dodal, da na podlagi tega lahko reče, da sta državi na dobri poti k ureditvi odnosov. Armenski premier je sicer Gorski Karabah kot del Azerbajdžana priznal že v ponedeljek.

Pašinjan in Alijev se bosta ob posredovanju ruskega predsednika Vladimirja Putina sestala danes zvečer. Po besedah Putina je normalizacija odnosov med državama mogoča, saj je to v interesu gospodarskega razvoja obeh držav.

Pred tem so se vsi trije voditelji danes udeležili okrogle mize Evroazijskega gospodarskega sveta, kjer pa sta se Pašinjan in Alijev zapletla v odkrit prepir, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Armenski premier je namreč Baku obtožil, da ima ozemeljske zahteve do Armenije, in izpostavil vprašanje koridorja Lačin, ki je edina cestna povezava med Gorskim Karabahom in Armenijo. Tega od sredine decembra lani domnevno blokirajo azerbajdžanski aktivisti, Baku pa naj bi na njem postavil tudi nadzorno točko.

"Azerbajdžan ni blokiral nobenega koridorja. Te platforme ni treba uporabljati za neutemeljene obtožbe," je Pašinjanu odvrnil Alijev, nato pa je izbruhnil prepir med njima, v katerega je naposled posegel Putin in dejal, da gre za občutljivo temo.

Kot je dejal ruski predsednik, bodo imeli na tristranskem srečanju priložnost, da se o vsem mirno pogovorijo. Ob tem je izrazil upanje, da bodo dosegli nekaj dogovorov, ki bodo "spremenili situacijo ne le med Armenijo in Azerbajdžanom, ampak tudi v regiji". "Lahko vam zagotovim, da je to interes vseh tukaj, čisto vseh," je dodal.

Erevan in Baku sta že desetletja v sporu glede Gorskega Karabaha, ki leži na ozemlju Azerbajdžana, večina prebivalcev pa se opredeljuje za Armence. Za nadzor ozemlja sta državi bojevali dve vojni. Šest tednov bojevanja leta 2020 je terjalo 6500 življenj, preden sta strani sklenili mirovni dogovor pod pokroviteljstvom Moskve. Državi odtlej s pomočjo Moskve, Bruslja in Washingtona iščeta trajno rešitev konflikta, vendar kljub zavezam med njima periodično prihaja do oboroženih spopadov.