Tujina

Ali se predsedniška tekma v ZDA obrača v korist Joeja Bidna?

Ljubljana, 13. 06. 2020 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Klemen Balanč
Komentarji
27

Koronakriza je v ZDA drastično spremenila igro na polju predsedniške volilne kampanje. Disruptivno je vplivala tako na volilni proces kot na vsebino kampanje ter pod vprašaj postavila samo izvedbo letošnjih predsedniških volitev, načrtovanih za 3. november 2020. Predsednik Trump je imel pred koronakrizo dobro izhodišče za ponovno izvolitev na funkcijo, a se za zdaj zdi, da je ta enkratni dogodek z vsem dogajanjem okoli njega tehtnico možnosti za končno zmago prevesil na stran demokratskega izzivalca Joeja Bidna.

Čeprav bodo letošnje volitve v prvi vrsti referendum o Trumpu, se je že leta 2016 pokazalo, da ljudem ni čisto vseeno, kdo je kandidat na drugi strani.
Čeprav bodo letošnje volitve v prvi vrsti referendum o Trumpu, se je že leta 2016 pokazalo, da ljudem ni čisto vseeno, kdo je kandidat na drugi strani. FOTO: AP

Za Trumpa ni bilo resnega dvoma, da se bo ponovno v imenu republikanske stranke potegoval za funkcijo in glasove desnih volivcev. Med določenimi frakcijami volilnega telesa je (bil) dovolj priljubljen, da so (bile) njegove možnosti za zmago na volitvah ugodne. V tekmi za strankarsko nominacijo praktično ni imel konkurence, kar je značilno za močne predsednike, ki še enkrat kandidirajo na funkcijo.

Bolj odprt boj smo lahko videli na levi strani. Kampanja Bidna je v zadnjem ovinku predčasno zaključene dirke pritisnila na plin in prehitela Bernieja Sandersa po številu osvojenih delegatov. V času, ko je bilo javno življenje zaustavljeno, pa so bile strankarske volitve v mnogih zveznih državah prestavljene na kasnejši datum, večina na junij. V nekaterih so se odločili izvesti glasovanje po konvencionalnih pravilih ali po pošti, predvsem slednje pa postaja kontroverzna tema tudi v luči novembrskih volitev.

Čeprav je Sanders že drugič zapored izgubil boj za demokratsko nominacijo proti kandidatu strankarske elite, je ta poraz manj grenak kot tisti proti Hillary Clinton. Tokrat v prid "strankine" izbire tehtnice niso nagnili superdelegati, ampak volivci – predvsem temnopolti volivci z juga države. V Bidnu so mnogi demokrati pač videli najbolj realno možnost za zmago proti Trumpu, kar javnomnenjske ankete trenutno tudi potrjujejo.

Besedilo je pripravljeno v projektu Homopolitikus, političnega think tanka Inštituta za politični manedžment. Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

Glede na vsesplošno negotovost v ZDA in po svetu ni visoke nujnosti, da današnje ankete točno napovedujejo rezultat nekaj mesecev oddaljenih volitev. Je pa polje političnega boja po epidemiji covida-19 bolj kot ne izdefinirano, tako da lahko z gotovostjo napovemo vsaj, kaj nas čaka do razglasa volilnih rezultatov in zakaj je koronakriza povečala možnosti Bidna za zmago na ameriških predsedniških volitvah.

Oba kandidata bosta do novembra soočila svoje osebnosti in javno-politična stališča oz. politične programe. V dobi personalizacije politike, o kateri lahko govorimo praktično od prvega televizijskega soočenja dalje, so programi manj pomemben del volilnih kampanj, v ospredju pa so osebnosti kandidatov. Personalizacija je še posebej značilna za predsedniške volitve v ZDA, zato je že od začetka bilo jasno, da bo glavno vprašanje predsedniških volitev 2020, ali si državljani ZDA po vsem videnem še naprej želijo Trumpa za predsednika države? Demokrati seveda upajo, da bo odgovor na to vprašanje odločen ne, Trump pa v času spopadanja države s koronakrizo aktivno pomaga pri tem.

Čeprav bodo letošnje volitve v prvi vrsti referendum o Trumpu, se je že leta 2016 pokazalo, da ljudem ni čisto vseeno, kdo je kandidat na drugi strani. Takrat je demokratska stranka volilni bazi progresivcev in levih populistov servirala kandidatko, ki je v glavah volivcev sprožala občutek kognitivne disonance. Posledično so Sandersovi volivci, ki niso lojalni volivci stranke, ostali doma, drugi pa so podprli Hillary Clinton kljub zadržkom do kandidatke. Ne imeti Trumpa za predsednika je bil za takšne volivce zadosten dobiček, da so odšli na volitve in oddali glas za slabega kandidata, ki jim ni bil ravno pri srcu.

Klemen Balanč
Klemen Balanč FOTO: 24ur.com

Biden je v tem kontekstu daleč od idealnega protikandidata Trumpu. Bremenijo ga ukrajinska afera s sinom, kontroverzna zgodovina glasovanj v senatu, obtožbe spolnega nadlegovanja in drugega neprimernega obnašanja ter vprašljive kognitivne sposobnosti in posledični retorični kiksi. Največjo uslugo mu lahko naredi Trump – isto uslugo, kot jo je njemu leta 2016 naredila Hillary Clinton. Ima namreč potencial biti tako slab predsedniški kandidat, da bi znali volivci Bidnu odpustiti vse napake in grehe, kot jih desni že štiri leta odpuščajo Trumpu.

Ta je sicer leta 2016 na volitvah nastopil kot popolnoma drugačen kandidat, kot nastopa letos. Nastopil je kot outsider, izzivalec in motilec sistema, ki vstopa v politiko kot izkušen poslovnež, da naredi red. Za mnoge volivce je bil zabaven in duhovit, mnogim všečen tudi zaradi tega, ker je v politični diskurz vnesel nekoliko več iskrenosti in neposrednosti, četudi za ceno pogostih laži in vulgarnosti. V prid mu je šlo tudi dejstvo, da je bil zelo prepoznavna oseba, hkrati pa noviteta na politični sceni.

Letos nastopa kot predsednik Trump, ki bo moral zagovarjati svoje dosežke na funkciji v zadnjih treh letih in pol. Izhodiščni etos Trumpa je tako obrnjen, pa tudi kontekst, v katerem se nahajamo, je precej drugačen kot nazadnje. Trump je znal že kot kandidat izzivalec dobro določati kontekst, v okvirih katerega volivci presojajo kandidate. Kot nosilec funkcije ima sicer še večjo možnost postavljanja tem na agendo in uokvirjanja vprašanj ter problemov, vendar mu je letos pri tem načrte prekrižal koronavirus. Komedija se je v ZDA spremenila v tragedijo, Trump pa se kot predsednik ni najbolje znašel v krizi, ki je ni sam ustvaril. Glavni očitek Trumpu bo, da je v času prave krize odpovedal kot vodja države.

Za Trumpa ni bilo resnega dvoma, da se bo ponovno v imenu republikanske stranke potegoval za funkcijo in glasove desnih volivcev.
Za Trumpa ni bilo resnega dvoma, da se bo ponovno v imenu republikanske stranke potegoval za funkcijo in glasove desnih volivcev. FOTO: AP

Covid-19 je Trumpu zožil prostor za preusmerjanje pozornosti in postavljanje lastnih tem na agendo. Poleg upada zaupanja v Trumpove sposobnosti in kredibilnost med koronakrizo je slednja definirala vsebino vseh štirih velikih javnopolitičnih tem v ameriški predsedniški volilni kampanji. Te teme so ekonomija, zdravstvo, zunanja politika in državljanske pravice.

Na področju ekonomije bo na agendi okrevanje ameriškega gospodarstva po globalni pandemiji covida-19. Če se ne bodo zgodili kakšni radikalni dogodki, kot je recimo drugi val, potem se bosta soočili dve realnosti, ki sta v retoriki obeh kandidatov prisotni že zdaj. Ena realnost govori o rekordih na borzah in hitrem gospodarskem okrevanju, druga pa o gospodarskem zlomu in recesiji oz. ekonomski depresiji, ki prihaja. Ne glede na potencialne scenarije razvoja dogodkov pa je koronakriza ohladila gospodarstvo, predvsem tisto, ki hrani malega človeka, s čimer je Trump izgubil enega od svojih paradnih konjev načrtovane kampanje.

Tudi na področju zdravstva bo izhodiščni problem epidemija koronavirusa, ukrepanje ameriškega zdravstvenega sistema med koronakrizo, razvoj cepiva ter pripravljenost zdravstvenega sistema na nove epidemije. Na temi zdravstva brez preusmerjanja pozornosti na Svetovno zdravstveno organizacijo verjetno ne bo šlo, a ker bo tema nabita s tragičnimi čustvi ob izgubi sodržavljanov, Trump pa bo upravičeno kritiziran glede vodenja države med epidemijo, bo imel Biden tukaj možnost lahkega nabiranja političnih točk.

Problematika pandemije bo povezana tudi s področjem zunanje politike. Poleg reorganizacije sveta po koronakrizi bo najbolj na agendi Kitajska, ki začenja resno ogrožati ameriški imperij. Trump je na tej temi močan, sploh za svojo domoljubno/rasistično bazo, za Bidna pa zunanja politika predstavlja najbolj neugodno temo, delno zaradi neizpolnjenih obljub Obamove administracije na tem področju, predvsem pa zaradi ukrajinske afere, s katero mu bo Trump zagotovo rušil kredibilnost.

Biden je daleč od idealnega protikandidata Trumpu.
Biden je daleč od idealnega protikandidata Trumpu. FOTO: AP

V zadnjih tednih pa se je izkristalizirala še vsebina zadnje večje teme – državljanskih pravic. Protesti za pravice temnopoltih državljanov ZDA so zadnji izmed dogodkov, ki so oblikovali vsebinsko polje te predsedniške kampanje. Jasno je, da bo temo zaznamoval problem sistemskega rasizma v ZDA in potreba po reformi policijskega ter pravosodnega sistema. Večja kot bo polarizacija na tej temi, višja bo mobilizacija temnopoltih volivcev proti Trumpu in vsemu, kar predstavlja – čeprav protikandidat ni idealen.

Novi temnopolti volivci so lahko tista skupina, ki bo prispevala ključne glasove za zmago Bidna, tako kot so to bili t. i. odrinjeni leta 2016 – skupina, ki je prispevala 5 % vseh glasov, ki jih je Trump prejel na glavni tekmi. Za izgradnjo podobe progresivne alternative in mobilizacije temnopoltih volivcev se bo Biden zelo verjetno odločil za izbiro temnopolte ženske za podpredsedniško kandidatko. Za to mesto se kot mikavna in logična izbira ponuja Michelle Obama.

Poleg odprte tekme za končno zmago je koronakriza odprla še vprašanje reforme volilnih postopkov. Kako izvesti temeljni demokratični ritual v primeru drugega vala epidemije oz. v primeru kakršnihkoli izrednih razmer, ki so podobne tistim, ki smo jih videli marca in aprila? Premislek na tem področju zajema od glasovanja po pošti do i-volitev ter s tem povezanimi problematikami enotne digitalne identitete državljanov ter vsesplošne varnosti ter legitimnosti teh postopkov.

V tej luči se že kažejo razlike med kandidatoma. Trump bi strankarsko konvencijo, na kateri bo prejel republikansko nominacijo, izvedel v obliki konvencionalnega zbora članov stranke oz. delegatov, Biden pa zagovarja izvedbo online konvencije. Legitimnost procesa letošnjih predsedniških volitev v ZDA bosta tako ali drugače preizpraševali obe politični strani še dolgo v 2021, kakšno stališče bosta zavzeli, pa je seveda odvisno od končnega rezultata volitev.

KOMENTARJI (27)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

zurbrigen
14. 06. 2020 16.11
+0
Da bo Trump zmagal tudi v drugo, je bilo jasno že ob prvi zmagi, US ima poln kufer "demokratov" ki to niso ampak so freloaderji kot naša JU. Drugo pa vprašanje, a to da rataš "novinar" na 24ur a to moraš bit ŽE član SD ali se lahko naknadno učlaniš ?
DezzNuts
13. 06. 2020 17.21
+1
Usa2020 debilko vs pedofilko
nikhrast
13. 06. 2020 16.26
+1
Trumpu se slabo piše, še Fox News je po anketah napovedal da Trump zaostaja za Bidnom, tako da ni čudno da se zdaj Trump zgraža še nad njegovo ljubo Fox News TV mrežo.
ljx
13. 06. 2020 14.01
+8
Biden je kandidat za Žale!
Millady
13. 06. 2020 14.00
+9
Bolj površen članek, nič novega nismo zvedeli
Infraping
13. 06. 2020 13.49
+2
Nikar mentalno-fizičnega hloda.
mijavci
13. 06. 2020 13.02
+7
Naslednji mandat je od Trumpa to ni več vprašanje to je 100%, za mandat po njemu naj se pa že sedaj pripravljajo, za kampanijo proti Trumpu je pa vsakega dolarja škoda.
resnicaboli007
13. 06. 2020 14.07
+1
+++++++++++++ levuharji pa v jok in na drevo za vse veke,vekomaj...Amen
Jarek
13. 06. 2020 12.42
+24
Ta je dobra. Avtor članka je dal svojo sliko v članek, ki govori o tekmi med Trumpom in Bidnom. A je on tretji kandidat?
kojnusar
13. 06. 2020 12.40
+6
a racunajo tudi na glasove mladih deklic...?
InterReflectlons
13. 06. 2020 12.32
+5
Globalisti so ga uničili s koronavurusom in antifo. Vse planiano pred volitvami v ZDA.
jured100
13. 06. 2020 11.31
+18
Eh, tukaj je tako veliko narobe, da bi vsak (ki vsaj malo spremlja kaj se dogaja) bil triggered ampak tako ali tako se ne pričakuje več od 24ur...
jured100
13. 06. 2020 11.33
+17
Pejte raje pisat kak mormo jest žuželke in biti sužnji Kitajski... tam vsaj pišete to kar vam Batman ali pa Winnie the Pooh rečeta... je malo bolje raziskano :)
Da se mene pita..
13. 06. 2020 11.14
-22
Vsak bi bil boljši od Trumpa.
matej1111
13. 06. 2020 10.56
+11
Pobožne želje levih fašistov. Hahahhaah
korintos25
13. 06. 2020 11.01
-2
Zakaj toliko mlatiš po komunistih v SDS in v vladi, ti ni nič nerodno?
KoprivnikSLO
13. 06. 2020 10.30
+8
V USA je približno tako, da intelektualci ne volijo Trumpa, na žalost pa je slednjih tam manj kot redneckov, torej ima Trump vse možnosti ponovne izvolitve.
crazy but true
13. 06. 2020 10.45
+10
Ja hudi intelektualci so to.. vsi na nivoju "FDV strokovnjakov", a? Sami borci proti vsak dan novim -izmom in -fobom..
ValterUdovernik
13. 06. 2020 10.05
+0
Kakrsna creda tak pastir.
crazy but true
13. 06. 2020 09.50
+18
Ja, itak da bodo demokrati zmagali.. sploh ko so demokratski volilci po demokratskih okrozjih pozigali in kradli, v opozorilo ostalim.. projekcije s strani "fdv strokovnjakov" bodo tako kot vedno da bo Trump izgubil, dokler ne bo zopet zmagal po enem cudnem nakljucju..
catterpiler
13. 06. 2020 09.49
+16
To bi vi radi ja, komunajzarski cajtngi, da biden zmaga haha zaradi tega ste mokri v hlacah
nemo1
13. 06. 2020 09.33
+10
To pa bo bitka starodobnikov
Uporabnik1921539
13. 06. 2020 09.14
+18
Ce sta tole edina dva cloveka v USA,ki imata moznost kandidirati....tudi Bog ne more pomagati.
nikhrast
13. 06. 2020 16.23
Pa saj folk lahko glasuje za ostale, samo nobeden jih ne vzame resno. Tretji kandidat v Ameriki še ni nikoli zmagal, v Kanadi pa pride premier vedno eden od dveh strank, liberalne ali pa konservativne.
Tretja Švica
13. 06. 2020 08.27
+35
A spet proti Trump tolcete?