Omejevanje goriva je ohromilo promet od Bangladeša do Slovenije, precej vidne pa so frustracije voditeljev, ki so se primorani soočati s posledicami vojne, ki je sploh niso želeli.
Tudi ameriški zavezniki v Natu so svojo pomoč ZDA omejili, pri čemer nekateri poudarjajo, da se Trumpova administracija pred začetkom konflikta z Iranom ni posvetovala z njimi, piše Politico.
Bo vojna v Iranu narekovala razhod ZDA z velikim delom sveta? Odkar se je na oblast vrnil Trump in začel na nepredvidljiv način uveljavljati ameriško gospodarsko in vojaško moč, tudi s carinami, je ta scenarij vse bolj mogoč, poroča Politico.
Najnovejši primer skrhanih vezi je pokazala Kanada. Premier Mark Carney je v videoposnetku, objavljenem na X, gospodarske vezi z ZDA opisal kot "slabosti, ki jih je treba odpraviti" in dodal, da mora država poskrbeti sama zase, ker se "ne more več zanašati na enega samega tujega partnerja".
"Ne moremo nadzorovati motenj, ki prihajajo od naših sosedov. Ne moremo staviti svoje prihodnosti na upanje, da se bo to nenadoma ustavilo," je poudaril.
Tudi Trumpovo stalno izogibanje ali pa nasprotujoča si mnenja glede tega, kaj želi doseči v Iranu, ne vlivajo velikega zaupanja. Da zavezniki več ne vedo, čemu verjeti, je potrdil tudi nekdanji uradnik Sveta za nacionalno varnost v Bidnovi administraciji, Thomas Wright. "Niti člani njegove lastne administracije ne vedo, kakšna je dejansko njegova strategija ali namen."
A nasprotno s skoraj celim svetom v Beli hiši vztrajajo pri svojem. Tiskovna predstavnica Bele hiše Anna Kelly je dejala, da se Trumpov pristop "Amerika na prvem mestu" odraža v boljših trgovinskih dogovorih, okrepljenih partnerstvih v boju proti trgovini z drogami in povečani obrambni porabi zaveznikov.
"Svetovni voditelji že 47 let govorijo o grožnji, ki jo predstavlja Iran, vendar se je nihče ni imel poguma lotiti," je dejala Kellyjeva. "Ko bodo doseženi vsi naši cilji, vključno s trajno odpravo iranske jedrske grožnje, bo ves svet varnejši, stabilnejši in v boljšem položaju."
A bo ta zagotovitev dovolj za pomiritev jeze zaradi naraščanja cen energentov?
Odkar so ZDA in Izrael 28. februarja začeli vojno z Iranom, je globalni energetski sektor močno prizadelo zaprtje Hormuške ožine in iranski napadi na energetske objekte na Bližnjem vzhodu.
Azijske države, ki so najbolj izpostavljene nestanovitnim cenam energije, nekatere so celo uvedle delo od doma ali ustavile izvoz, da bi prihranile gorivo, so obljubile pospešitev nameščanja obnovljivih virov energije in ponovni zagon jedrskih elektrarn.
Evropa pa se želi izogniti odvisnosti od enega samega dobavitelja energije. Namesto tega načrtuje širitev programov energetske učinkovitosti in obnovljivih virov ter večjo uporabo električnih vozil.
Države, ki želijo omejiti posledice pomanjkanja in nenadnih skokov cen, pa vse bolj vidijo alternative, kot so sončna energija, baterije in električna vozila, kot nujne. Mnoge se lahko obrnejo na Kitajsko, ki nadzira izjemno velik del dobavne verige sončne energije.
"Cilj tukaj ni le preživeti šok. Gre za to, da ta čas negotovosti izkoristimo za postavitev temeljev za bolj trajno stabilnost," je prejšnji teden na dogodku Sveta za zunanje odnose v Washingtonu dejal predsednik Azijske razvojne banke Masato Kanda.
Izguba vojaških zaveznikov
V prejšnjih vojnah v regiji so ameriški predsedniki uspeli celo zadržane zaveznike prepričati, da so se pridružili prizadevanjem. To je vključevalo tudi Trumpovo administracijo, ki je lani zaprosila za pomoč pri obrambi izraelskih mest in civilne infrastrukture v regiji pred iranskimi napadi.
Tokrat pa, kot poroča Politico, Trumpova administracija po navedbah dveh diplomatov iz evropskih držav svojih najbližjih zaveznikov sploh ni vnaprej obvestila, prav tako pa jim kasneje ni jasno predstavila, kaj od njih pričakuje. Združeno kraljestvo in Francija sta posledično sklicali več srečanj z desetinami držav, vendar brez ZDA, da bi pripravili načrt za ohranitev odprte ožine po koncu vojne.
Kljub temu so ameriški obrambni odnosi po svetu globoki in jih je težko razgraditi. Trump je večkrat grozil, da jih bo prekinil (vključno z izstopom iz Nata). Mnoge države si kljub nezadovoljstvu s Trumpom sicer še vedno želijo ameriško vojaško moč na svoji strani.
Močni protiameriški naslovi
Ameriški diplomati na veleposlaništvu ZDA v Dušanbeju v Tadžikistanu so v telegramu opozorili, da je "konflikt v Tadžikistanu v močno omejenem medijskem okolju povzročil nastanek trajne protiameriške naracije, medtem ko tuji akterji krepijo svoj vpliv, lokalni mediji pa lovijo klike in zunanje financiranje."
"Naši konkurenti vlagajo sredstva, da bi zagotovili prevlado nad narativom v državi, ki leži na stičišču Kitajske, Afganistana, Rusije in Irana," so zapisali diplomati.
Podobni telegrami ameriških diplomatov iz Bahrajna, Indonezije in Azerbajdžana prav tako opisujejo širjenje protizahodnih oziroma protiameriških sporočil in opozarjajo, da so v nekaterih primerih ogrožene tudi ameriške varnostne in diplomatske vezi.
Trumpovi ukrepi v Iranu so še poglobili nezaupanje zaveznikov, ko je ustanovil "Odbor za mir", ki naj bi bil zasnovan kot telo za pomoč pri izvajanju dogovora med Izraelom in Hamasom v Gazi, a so kritiki začeli sumiti, da je njegov namen nadomestiti Združene narode. Do trenutka, ko je bil organ ustanovljen februarja, sta se mu formalno pridružili le Madžarska in Bolgarija kot članici EU. Druge države EU so ostale na distanci in poslale le opazovalke, Belgija pa je dodatno poudarila svoje zadržke.
Kljub temu Trumpovi podporniki trdijo, da bodo vse trenutne težave, ki izhajajo iz dejanj ameriškega predsednika v Iranu, na dolgi rok upravičene.
