Tujina

Amaterski arheolog odkril ostanke pomembne zgradbe, a kaj ko je kopal brez dovoljenja

Eisenach, 12. 04. 2026 16.11 2 min branja 7

Upodobitev ikoničnega nemškega gradu Wartburg, v ozadju ruševine gradu Metilstein iz leta 1800.

Nemška skupnost za ohranjanje kulturne dediščine je razdvojena – amaterski arheolog se je na lastno pest lotil izkopavanja najdišča ob gradu Metilstein in odkril ostanke pomembne starodavne zgradbe. A kaj, ko za kopanje ni imel dovoljenja.

Nenavaden incident je sprožil burno razpravo med nemškimi varuhi kulturne dediščine, ki odpira ključna vprašanja o ravnanju z zgodovinskim gradivom in vlogi amaterskih raziskovalcev.

Ljubiteljski arheolog se je na lastno pest lotil izkopavanj ruševin gradu Metilstein blizu Eisenacha, najdišča v bližini enega najbolj znanih nemških gradov Wartburg. Gre za prvi nemški grad, ki so ga leta 1999 uvrstili na Unescov seznam svetovne dediščine.

Ruševine gradu Metilstein se nahajajo na vrhu gore blizu Eisenacha.
Ruševine gradu Metilstein se nahajajo na vrhu gore blizu Eisenacha.
FOTO: Profimedia

Moški je v nekaj tednih brez kakršnega koli dovoljenja na srednjeveškem najdišču opravil številna izkopavanja in na različnih mestih odkril ostanke zidov. Stavba, ki naj bi bila zgrajena v prvi polovici 13. stoletja, je na seznamu zaščitenih objektov. A je zdaj ogrožena – odkrite strukture so brez zaščite in izpostavljene vremenskim vplivom, poroča Euronews.

Njegovo dejavnost je odkril prostovoljni konservator spomenikov in o tem obvestil policijo ter urad za ohranjanje spomenikov in arheologijo v Turingiji. Nato se jim je amaterski arheolog tudi sam javil in priznal, da so izkopavanja njegovo delo. Strokovnjaki so mu naročili, naj odkopana območja znova prekrije z zemljo, da se prepreči nadaljnja škoda. Navodilo je upošteval, strokovnjaki pa so incident opisali kot "zelo, zelo nenavaden". Arheološkega 'zanesenjaka' zato niso obtožili namernega uničenja – domnevajo, da je ostanke gradu zgolj želel znova narediti vidne.

Prav v tem pa je težava tovrstnih nepooblaščenih izkopavanj, opozarjajo strokovnjaki. Arheološke strukture so namreč pogosto bolj zaščitene v tleh, kot takrat ko se jih odkoplje. Če niso ustrezno zavarovane, lahko namreč hitro preperijo ali se poškodujejo.

Pogled na hrib, ki skriva ruševine gradu Metilstein. Fotografija je bila posneta s sosednjega gradu Wartburg.
Pogled na hrib, ki skriva ruševine gradu Metilstein. Fotografija je bila posneta s sosednjega gradu Wartburg.
FOTO: Profimedia

Dogodek pa je znova osvetlil različne poglede na ravnanje z arehološko dediščino. Pogosto obstajajo nasprotujoči si interesi med željo po vidnih zgodovinskih dokazih in zahtevami po varstvu spomenikov.

Medtem ko laiki odkritje vidijo kot prispevek k raziskovanju zgodovine, pa stroka takšne posege brez dovoljenja, nadzora, spremljajočega dokumentiranja ter kasnejše zaščite in ohranjanja najdb razume kot tveganje, ki lahko povzroči nepopravljavi škodo, celo izgubo znanstveno relevantnih informacij.

Čeprav se je primer na koncu zaključil brez večjih posledic na najdišču, lokalne oblasti še vedno preiskujejo, ali je moški s tem storil prekršek ali celo kaznivo dejanje.

Upodobitev ikoničnega nemškega gradu Wartburg, v ozadju ruševine gradu Metilstein iz leta 1800.
Upodobitev ikoničnega nemškega gradu Wartburg, v ozadju ruševine gradu Metilstein iz leta 1800.
FOTO: Profimedia

Grad Metilstein ni neposredno del kompleksa Wartburg, vendar je z njim tesno zgodovinsko povezan. Oba se nahajata na istem grebenu v bližini Eisenacha. Grad Metilstein je verjetno služil kot višjeležeči varnostni ali opazovalni objekt, ki je strateško dopolnjeval grad Wartburg.

Medtem ko je grad Wartburg igral osrednjo vlogo kot glavni grad in je še danes v veliki meri ohranjen, je Metilstein ruševina, v visokem srednjem veku pa je imel bolj podporno funkcijo v obrambnem sistemu.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 8
  • 6
  • 9
  • 10
  • 12
  • 11
  • 16
  • 18
  • 20
KOMENTARJI7

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

zdravkob
13. 04. 2026 17.52
Dovoljenje je problem. Ah, te naše "institucije". Namesto da bi ga vsi slavili, zdaj naj bi še zakopal nazaj. Očitno da nikomur ni mar. Stroka in strokovnjaki. Sramota raje, bi rekel.
marker1
13. 04. 2026 08.24
Če bi izkopavala pooblaščena skupina arheologov, bi bilo vse OK. Sama fovšarija.
marker1
13. 04. 2026 08.20
Nekam čudaška logika. Če ne izkoplješ, ne moreš vedeti kaj je sploh pod zemljo. Kaj ti pomaga nekaj zakopanega, če še ni bilo odkrito. Nazaj se zakoplje samo odkrite grobove. V ZDA so opustili raziskovanje grobišč domorodnih plemen Indijancev.
galeon
12. 04. 2026 20.05
Če bi bilo res, da mora zakopat zaradi ohranitve najdbe, potem bi že vse najdbe po po svetu, ki so bilo odkopane, že propadle. Čudno da še Majevske zgradbe stojijo od kar so bile odkopane. Torej še ena Nemška neumnost.
patogen
12. 04. 2026 18.59
Enako je pri nas. Kaznovati najditelja, pa poklicati viličkarje, da imajo kaj za početi, saj so na davkoplačevalskih plečih...
Shisui
12. 04. 2026 20.41
Ja? Kako pa? A boš lokalnim pijancem pustil da kopljejo?
First Last
12. 04. 2026 18.11
Vsakega ki najde nahajalisce primerno nagraditi, ampak le ce naprej v to ne posega, pa bo reseno, zdej nimajo pa kej jokcat
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1725