Začelo se je tik pred novim letom. Nekateri trgovci v Teheranu so zaprli svoje trgovine. Na iransko ekonomijo so pritiskale sankcije Zahoda, gospodarska stagnacija in hiperinflacija. Do začetka leta so se protestom pridružili študentje desetih univerz. Kmalu so izbruhnili prvi spopadi. V Lordeganu na jugozahodu države sta umrla dva človeka, v Kudaštu policist. V kraju Azna na zahodu Irana je skupina izgrednikov napadla policijsko postajo. Tri žrtve, 17 ranjenih.
Ni minilo niti 24 ur po informacijah o prvih žrtvah, ko se je oglasil ameriški predsednik Donald Trump. Ta je takoj zagrozil z ukrepanjem proti režimu, če bo ta streljal na protestnike. "Če bo Iran streljal in ubijal miroljubne protestnike, jim bodo ZDA priskočile na pomoč." Protesti so se le še zaostrili. Ni streljala samo policija, streljali so tudi protestniki, gorele so policijske postaje, upravne stavbe, tudi mošeje in Korani. Val protestov se je iz zahodnega kurdsko-azerskega dela države začel pomikati proti Teheranu. V prestolnici so nekateri vzklikali v podporo monarhiji in Rezi Pahlaviju, sinu zadnjega šaha Irana ter odkritemu podporniku ZDA in Izraela. Ta je pozval k zavzetju mestnih središč.
Mosad 'hodil' s protestniki?
"Pojdite skupaj na ulice. Prišel je čas. Z vami smo," je že decembra, zgolj dan po protestu trgovcev v Teheranu, v objavi v perzijskem jeziku zapisala izraelska agencija Mosad. "Ne le od daleč, z vami smo na terenu."
V začetku januarja 2026 je nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo izjavil: "Srečno novo leto vsem Irancem na ulicah. Prav tako vsakemu agentu Mosada, ki hodi ob njih." Izraelski minister za kulturno dediščino Amičaj Elijahu je dejal: "Lahko vam zagotovim, da naši ljudje delujejo tam."
Iranski predsednik, reformist, Masud Pezeškian je v začetku januarja odredil, da proti demonstrantom ne smejo sprejeti nobenih varnostnih ukrepov, vendar dodal, da so "tisti, ki nosijo strelno orožje, nože in mačete ter napadajo policijske postaje in vojaške objekte, izgredniki, zato je med protestniki in izgredniki potrebno razlikovati".
Oblasti so nato blokirale internet in nad državo je legel informacijski mrk. Dogajanje "v temi" bo verjetno še nekaj časa ostalo nerazsvetljeno. Okno v Iran je bilo zatemnjeno, to pa je ustvarilo ugoden teren za bolj represivno ukrepanje varnostnih sil, a tudi delovanje propagandne mašinerije sovražnikov Islamske republike. Poročila o gnusnih zločinih varnostnih sil in astronomskih civilnih žrtvah so se vrstila. 500, 1000, 2000, 10.000, 20.000, 40.000, govorilo se je celo o 70.000 mrtvih. Nihče natančno ne ve. Iranske oblasti so nato objavile seznam 6634 imen, med katerimi so bili civilisti ter pripadniki varnostnih sil. Iranska organizacija za človekove pravice HRANA, ki je kritizirala uradne podatke, je na koncu objavila seznam 7007 žrtev. 11. februarja se je Pezeškian opravičil za pokol.
The Wall Street Journal je februarja poročal, da so ZDA v državo pretihotapile 6000 Starlink terminalov, da bi protestnikom omogočili dostop do interneta. Pri tem je neposredno sodelovalo Muskovo podjetje SpaceX. Časnik sicer ne navaja drugih potencialnih operacij, ki jih posedovanje terminalov omogoča.
Trumpovo "priznanje" in nezadovoljstvo nad Kurdi
V začetku aprila je v telefonskem intervjuju za Fox News Donald Trump dejal, da so bile ZDA neposredno vpletene v prizadevanja za destabilizacijo in strmoglavljenje iranske vlade že tedne, preden so ZDA in Izrael 28. februarja izvedli napade. Vse to v času, ko so se ameriški pogajalci pogovarjali z visokimi iranskimi uradniki v Evropi.
"Predsednik Trump mi je povedal, da so Združene države poslale orožje iranskim protestnikom," je novinar Tray Yingst po pogovoru s Trumpom dejal na Fox News. "Povedal mi je: 'Poslali smo jim veliko orožja. Poslali smo ga Kurdom.' In predsednik pravi, da misli, da so ga Kurdi obdržali. Nadaljeval je: 'Poslali smo orožje protestnikom, veliko orožja.'"
Ajatola Hamenej je januarja s prstom pokazal na ZDA in Izrael ter skupine, ki jih državi podpirata. Kot je dejal, so "ugrabili gospodarske proteste". Hamenej je Trumpa obtožil, da je "kriminalec" in da je bil osebno vpleten v podžiganje. "Tisti, ki so povezani z Izraelom in ZDA, so med protesti, ki so več kot dva tedna pretresali Iran, povzročili ogromno škodo in ubili več tisoč ljudi," je dejal ajatola. "Najnovejša protiiranska vstaja se je razlikovala po tem, da se je ameriški predsednik osebno vpletel," je dodal.
Po podatkih iranskih oblasti je bila večina smrti v protestih zabeležena v kurdskih delih severozahodnega Irana. Na tem območju pogosto prihaja do nemirov, deluje pa več oboroženih kurdskih skupin. Ob začetku ameriško-izraelskega napada se je govorilo, da kurdske skupine pripravljajo oboroženo vstajo na zahodu države, ki bi nato ali pripravila teren za ameriško-izraelsko kopensko posredovanje ali pa tako močno zamajala režim v Teheranu, da bi se ta sesul.
Toda Iran je takoj napadel kurdske baze na vzhodu Iraka, voditelji kurdskih skupin pa so po Trumpovi izjavi aprila takoj zanikali, da bi od Američanov dobili kakršnokoli orožje. "Te izjave so neutemeljene in nismo prejeli nobenega orožja," je za Al Jazeero dejal visoki uradnik KDPI Mohamed Nazif Kaderi. "Orožje, ki ga imamo, je izpred 47 let in smo ga dobili na bojišču Islamske republike, nekaj pa smo ga kupili na trgu."
Analitik Neil Quilliam iz britanskega think-tanka Chatham House je za Al Jazeero povedal, da je Trumpovim izjavam težko pripisati veliko težo zaradi trditev in protitrditev, ki pogosto prihajajo od njega in njegove administracije. "Mislim pa, da ne bi bilo presenečenje, če bi se kasneje razkrilo, da so ZDA podpirale protestnike, da bi jih spodbudile k uporu. Pravzaprav bi pričakoval, da bodo to storili," je dejal analitik.
Dober mesec dni kasneje Trump še vedno ne skriva razočaranja nad Kurdi, sicer ameriškimi zavezniki v regiji. "Želijo iti na ulice. Nimajo orožja. Nimajo pištol. Mislili smo, da bodo Kurdi dali orožje, a so nas Kurdi razočarali," je Trump povedal novinarjem v Ovalni pisarni.
CNN je sicer že marca poročal, da si CIA prizadeva oborožiti kurdske sile z namenom spodbujanja ljudske vstaje v Iranu. Trump sedaj trdi, da je vedel, da prizadevanja ne bodo delovala. "Mimogrede, rekel sem, da ne bo delovalo, to moram preprosto povedati. Nisem se strinjal s tem, kar so storili. Dali so ga. Rekel sem, da nikoli ne bodo prišli tja. In imel sem prav," je dejal. "Poslali smo nekaj pušk s strelivom in naj bi bilo dostavljeno, a so ga obdržali," je po ponedeljkovem poročanju CNN dodal Trump.
Kljub nezanesljivosti Trumpa in njegovih izjav vse - tudi zgodovinska praksa - kaže na to, da so bile ZDA in Izrael neposredno vpleteni v krvave proteste na iranskih ulicah, v katerih je umrlo več tisoč ljudi. Vprašanje je, v kolikšni meri. O tem bo končno sodbo čez nekaj let ali desetletij dala zgodovina.
Kurdi so avtohtona etnična skupina na Bližnjem vzhodu, ki nima lastne suverene države. Njihovo naselitveno območje, znano kot Kurdistan, je razdeljeno med štiri države: Turčijo, Irak, Sirijo in Iran. Zaradi svoje razpršenosti in prizadevanj za avtonomijo ali neodvisnost so skozi zgodovino pogosto igrali ključno vlogo v regionalnih geopolitičnih konfliktih. V Iranu kurdska manjšina živi predvsem na zahodu države, kjer so skozi desetletja ohranjali močno identiteto in občasno vodili oborožen odpor proti centralnim oblastem v Teheranu.
Mosad je izraelska obveščevalna agencija, zadolžena za zbiranje informacij, tajne operacije in protiteroristične dejavnosti v tujini. Ustanovljen je bil leta 1949 in velja za eno najučinkovitejših obveščevalnih služb na svetu. Njegova primarna naloga je zagotavljanje nacionalne varnosti Izraela, pri čemer se osredotoča na spremljanje sovražnih držav, preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in varovanje judovskih interesov po vsem svetu. Agencija deluje izjemno tajno, njene operacije pa pogosto ostajajo predmet ugibanj in mednarodnih razprav.
Starlink je satelitski internetni sistem, ki ga je razvilo podjetje SpaceX v lasti Elona Muska. Sestavljen je iz tisočev majhnih satelitov v nizki zemeljski orbiti, ki zagotavljajo širokopasovni dostop do interneta na območjih, kjer zemeljska infrastruktura ni na voljo ali je bila namerno onemogočena. V kontekstu političnih nemirov je Starlink ključnega pomena, saj protestnikom omogoča, da zaobidejo državne cenzure in blokad interneta, kar jim omogoča komunikacijo med seboj ter obveščanje zunanjega sveta o dogajanju na terenu. Starlink omogoča tudi učinkovito izvajanje bojnih operacij.
Reza Pahlavi je najstarejši sin zadnjega iranskega šaha Mohameda Reze Pahlavija, ki je bil strmoglavljen v islamski revoluciji leta 1979. Od takrat Reza Pahlavi živi v izgnanstvu in je postal eden najbolj prepoznavnih obrazov iranske opozicije v tujini. Njegovo ime za mnoge privržence predstavlja simbol predrevolucionarne monarhije in sekularnega Irana, medtem ko ga iranske oblasti obravnavajo kot tujega agenta, ki si prizadeva za vrnitev na oblast s pomočjo zahodnih sil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.