Vreme prekrižalo načrte: prestavili zgodovinsko izstrelitev

Slabo vreme je danes na Floridi preprečilo izstrelitev rakete s plovilom Dragon, v katerem bi Bob Behnken in Doug Hurley po skoraj desetletju ameriške vesoljske suše postala prva astronavta, ki bi znova poletela iz ZDA. Današnji podvig so ustavili 17 minut pred predvideno izstrelitvijo. 

Posadka je raketo zapustila šele po dobri uri od prekinitve, saj je morala pred zapustitvijo rakete slediti posebnemu protokolu za zaključek operacije. Astronavta sta namreč morala počakati, da so iz rakete izpraznili gorivo in tekoči kisik, kar traja približno 40 minut. 

Nov poskus izstrelitve bo sledil v soboto 30. maja ob 15.22 po lokalnem času (21.22 po našem času). Tudi takrat se lahko zgodba ponovi, saj vremenoslovci napovedujejo 60-odstotno verjetnost lepega vremena, a v pomladnem času je na Floridi vreme precej nepredvidljivo.

Oba astronavta sta med najbolj izkušenimi člani vesoljske posadke ameriške Nacionalne aeronavtične in vesoljske agencije (Nasa). Na izstrelitev pa so se pripravljali na slovitem izstrelišču 39A v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi, od koder so poleteli na Mesec. Od upokojitve zadnjega raketopolana Atlantisa julija 2011 so se iz ZDA še vedno vzpenjale rakete, toda v svojem nosu so nosile le še tovor. Edina pot v orbito za ljudi, predvsem na mednarodno vesoljsko postajo (ISS), pa je vodila preko Rusije oziroma njenega izstrelišča v kazahstanskem Bajkonurju.

Crew Dragon bi moral poleteti ob 22.33 po našem času. Ob 22.58 bi po načrtih kapsula prečkala tudi Slovenijo, a ker bi bila že na veliki višini, bi bila s prostim očesom komaj vidna. 

Vrnitev k domačim izstrelitvam je za Washington ne samo prestižnega pomena, ampak je hkrati zaključek precej dolge poti k privatizaciji vesoljskih poletov. Nasa je servisne naloge, kot so izstrelitev satelitov in oskrbovanje ISS, že uspešno predala zasebnikom, polet človeške posadke je nov korak v vesoljskem poslu. Za zdaj je največji zmagovalec tekme Muskov SpaceX, ki je razvil odlično pogonsko raketo Falcon 9, zdaj jo je nadgradil s kapsulo Dragon. To preizkušajo že deset let, njena tovorna različica oskrbuje ISS od 2012, nazadnje je poletela konec marca. Dragon 2 je prvi preizkusni polet do vesoljske postaje lani marca opravila brez posadke, Behnken in Hurley sta poskusna zajčka odločilnega preizkusa Demo-2.

Zasebniki prevzemajo pobudo

SpaceX je za zdaj zmagovalec tekem med zasebniki, saj ima največji delež pri tovornih poletih za ameriško vesoljsko agencijo, prav tako pa je prehitel Boeing pri izstrelitvi človeške posadke. Boeingovi kapsuli Starliner se lani ni uspelo združiti z vesoljsko postajo, kar je pomenilo odlog poleta z astronavti. Musk je zdajšnjo misijo označil za "vrhunec res izjemno veliko vloženega dela inženirjev SpaceXa in Nase". Ta se usmerja k velikim ciljem, vrnitvi na Mesec in raziskovanju globin vesolja, nizko orbito okoli Zemlje pa vse bolj prepušča zasebnikom. Med njimi je tudi projekt Virgin Orbit britanskega milijarderja Richarda Bransona, ki želi rakete izstreliti kar s predelanega letala jumbo jet, ponedeljkov preizkus pa jim ni uspel.  

V ameriški vesoljski agenciji poudarjajo možnost ponovne uporabe plovil, kar velja tako za Dragon kot Starliner. SpaceXu je to uspelo tudi pri nosilni raketi Falcon 9, njena prva stopnja lahko po opravljenem delu znova pristane. Prehod k zasebnikom se je izkazal za precej cenejšega od sprva načrtovanega projekta Nase Ares 1, čeprav razvoj zamuja za tri leta. Hkrati je to še bolj odprlo vrata za vesoljski turizem, saj si zasebna podjetja tudi na ta način želijo povrniti stroške za razvoj novih tehnologij. Behnken in Hurley zagotovo nista turista, pač pa veterana ameriškega vesoljskega programa, povezuje pa ju tudi tesno prijateljstvo. 

Behnken je opravil dva poleta z vesoljskimi čolniči in zunaj zemeljskega ozračja preživel več kot 708 ur. V tem času je opravil šest sprehodov po vesolju. Tudi Hurley ima za sabo dva poleta, bil je del posadke zadnje odprave Atlantisa in celotnega programa čolničev. Tokratni polet še zdaleč ni brez nevarnosti. Prva združitev kapsule Dragon 2 z mednarodno vesoljsko postajo in vrnitev na Zemljo je potekala brez napak. Toda lani je kapsula med preizkušanjem motorjev v izrednih postopkih eksplodirala, vzrok je bilo iztekanje goriva zaradi okvare ventila.
 

Slavnostno obračanje želodcev

Po načrtih bi morala kapsula ISS doseči naslednje jutro po vzletu, ni pa še povsem jasno, koliko časa bosta astronavta ostala na ISS. Na njej so trenutno le ameriški astronavt in dva ruska kozmonavta, kar je pod običajnim številom. Po zdajšnjih napovedih bosta na postaji od enega do štirih mesecev, dolžina bivanja pa bo odvisna od več dejavnikov. Eden bo stanje plovila Dragon 2, to lahko v vesolju ostane največ 120 dni, kar je skrajni rok za njuno vrnitev, saj sončni paneli niso narejeni za daljše obdobje. V tem času se bodo glede na stanje plovila v SpaceX pripravljali na izstrelitev prvega poleta z novo uradno posadko, ki bo na ISS opravljala tudi znanstveno delo. Naslednje plovilo bo imelo bolj trpežne sončne panele za 210 dni vesoljskih podvigov.

Ameriška astronavta pravita, da se veselita predvsem srečne vrnitve. "Morda naju na koncu čaka nekaj bruhanja," je na pol v šali in na pol resno oznanil Behnken. Dragon 2 namreč pristaja v vodi, zibanje v valovih pa rado povzroči morsko bolezen. "Morda se sliši čudno, toda veselim se takšnega slavja," si je zaželel nekoliko neprijetne potrditve, da se je celotna odprava končala uspešno. Hurley je dodal, da ima redko srečo, saj bo letel s svojim najboljšim prijateljem, kar bo posebno doživetje. "In seveda, slavnostno bruhanje po koncu ..."