Sodišče blokiralo odločitev o prepovedi vpisa na Harvard za tujce

Vlada predsednika Donalda Trumpa je v četrtek sporočila, da je ameriški univerzi Harvard odvzela možnost vpisa tujih študentov. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je na družnem omrežju X zapisala, da "naj bo to opozorilo vsem univerzam in akademskim ustanovam po vsej državi".

V pismu je univerzo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP obvestila, da so s takojšnjim učinkom preklicali njen certifikat za program tujih študentov in študentskih izmenjav. Izpostavila je, da jo je že v aprilskem pismu opozorila, da je vpisovanje tujih študentov privilegij.

Ta privilegij pa je sedaj izgubila, ker je zavrnila številne zahteve ministrstva za domovinsko varnost po informacijah, medtem ko ohranja "nevarno okolje v kampusu, ki je sovražno do judovskih študentov, spodbuja simpatije do Hamasa in uporablja rasistične politike raznolikosti, enakosti in vključevanja", je zapisala.

Harvard toži vlado

Univerza Harvard je potezo v četrtek v prvem odzivu označila za nezakonito, danes pa je vložila tožbo proti vladi. Ob tem je pozvala sodišče, naj nemudoma blokira ukaz ministrice za domovinsko varnost, poročajo ameriški mediji.

Kot je univerza zapisala v tožbi, ki jo je vložila na zveznem sodišču v Massachusettsu, je najnovejša poteza vlade očitno maščevanje za to, da je Harvard zavrnil zahteve vlade po nadzoru nad upravljanjem univerze, učnim načrtom ter ideologijo ustanove in študentov. Elitna univerza je ob tem pozvala sodišče, naj nemudoma blokira ukaz ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem.

Kot so zapisali v odzivu, so predani zagotavljanju zmožnosti za študij tujih študentov, ki da bogatijo državo. Poudarjajo, da gre za škodljiv ukrep, ki spodkopava akademsko in raziskovalno poslanstvo univerze.

Trump med drugim zahteva zatiranje propalestinskih protestov

Vlada je že aprila Harvardu zagrozila z odvzemom možnosti vpisa tujih študentov, če ne bo pristala na zahteve za spremembo politike proti aktivizmu na kampusih, reformo upravljanja ter spremembo politike zaposlovanja profesorjev in vpisa študentov.

Med drugim je zahtevala odpravo upoštevanja rasne ali etnične pripadnosti pri vpisu študentov in prepoved vpisa tujih študentov, ki so "sovražni do ameriških vrednot in ustanov". Zahtevala je tudi zatiranje propalestinskih protestov.

Med zahtevami so bile še revizija študijskega telesa in fakultete glede stališč o raznolikosti, ukinitev vseh programov vključevanja ter prepoved nošenja obraznih mask.

Potem ko Harvard kot prva ameriška visokošolska ustanova v zameno za ohranitev zvezne pomoči ni hotel spremeniti načina delovanja, mu je vlada aprila tudi zamrznila 2,2 milijarde dolarjev (cca 1,95 milijarde evrov) že odobrenih proračunskih sredstev. Namenjena so bila večinoma za znanstvene raziskave.

Ameriški predsednik Donald Trump je nato ocenil, da bi moral Harvard, kjer je diplomiralo 162 Nobelovih nagrajencev, izgubiti status ustanove, ki je oproščena plačevanja davkov.

Harvard ima sicer v svojem skladu donacij okoli 53 milijard dolarjev (cca 46,97 milijarde evrov) sredstev, a jih mora porabiti v skladu z namenom donatorjev. Proračun za delovanje Harvarda je lani znašal 6,4 milijarde dolarjev (5,67 milijarde evrov), od katerih je 16 odstotkov sredstev zagotovila zvezna vlada.

Trump je doslej v spremembe uspel prisiliti newyorško univerzo Columbia, ki se je uklonila, da je ohranila 400 milijonov dolarjev (354,5 milijona evrov) proračunskih sredstev.