Trump: ZDA bodo uničile vsak iranski čoln, ki bi se skušal približati blokadi

Ameriška mornarica je v skladu z napovedmi centralnega poveljstva za Bližnji vzhod (Centcom) danes ob 16. uri (po srednjeevropskem času) začela izvajati blokado iranskih pristanišč. Sporočili so, da bodo blokirali celotno iransko obalo in prestregli vsako ladjo, ki bo skušala na območje priti ali oditi brez dovoljenja, ne glede na to, pod katero zastavo pluje.

BBC sicer poroča, da je od uvedbe blokade Hormuško ožino vseeno že prečkala ena ladja. Glede na sledilnik plovilom MarineTraffic, kontejnerska ladja Paya Lebar pluje v Dubaj, potem ko je odplula iz Indije. Druga ladja, tanker Rich Starry, se je med približevanjem ožini obrnila, kažejo podatki o sledenju. Ni sicer jasno, ali je ladja poskušala prečkati Omanski zaliv, še piše BBC.

Da bo blokada zajela "celotno iransko obalo" in velja za vse ladje v Omanskem zalivu in Arabskem morju, je navedeno v današnjem obvestilu, ki ga je Centcom poslal pomorščakom in ladjarjem, poročata Reuters in BBC.

Uveljavitev blokade po navedbah Centcoma pomeni, da lahko prestrežejo, preusmerijo ali zajamejo vsa plovila, ki bodo brez dovoljenja vstopila na blokirano območje ali ga zapustila, ne glede na to, pod katero zastavo bodo plula. Dodali so, da bodo ob ustreznem pregledu dovolili prečkanje ladjam s humanitarnimi pošiljkami, kot so hrana in zdravila.

Blokada ameriške mornarice bo veljala le za ladje, ki imajo kot začetno ali končno destinacijo navedeno iransko pristanišče. Pri tem za zdaj ni jasno, kako bodo ZDA dejansko izvajale nadzor.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes izjavil, da so predstavniki Irana poklicali Washington in da si "zelo, zelo želijo" skleniti sporazum z ZDA. Kdo točno naj bi ga poklical, ni razkril, dejal je zgolj, da je šlo za "primerne ljudi".

"Lahko vam povem, da nas je poklicala druga stran. Radi bi sklenili sporazum. Zelo, zelo si ga želijo," je v Beli hiši dejal Trump.

Pogajanja v Islamabadu konec tedna, ki niso prinesla konkretnega dogovora v smeri končanja izraelsko-ameriške vojne proti Iranu, je komentiral z besedami, da so se dogovorili o "mnogih stvareh", ne pa o iranskem jedrskem programu.

"Iran ne bo imel jedrskega orožja," je ponovil in dodal, da dogovora ne bo, če Teheran na to ne bo pristal.

Glede pomorske blokade iranskih pristanišč oziroma Hormuške ožine, ki jo je ameriška vojska začela izvajati danes, pa je dejal le, da Iran izsiljuje svet in da tega ne bo dopustil, navaja BBC.

Predsednik ZDA se je pred tem ob izteku roka, ki ga je postavil za uveljavitev blokade, oglasil na svojem družbenem omrežju Truth Social. Zatrdil je, da "celotna iranska mornarica (158 ladij) uničena leži na dnu morja", niso pa uničili njihovih "čolnov za hitre napade", ker jih "niso videli kot grožnjo".

Posvaril je, da bodo ZDA uničile vsak iranski čoln, ki bi se skušal približati blokadi, in sicer "hitro in brutalno" – na enak način kot pri napadih na čolne domnevnih preprodajalcev drog v Karibskem morju, kjer so od oktobra lani ubili več kot 150 ljudi.

Ameriški predsednik je pomorsko blokado strateško pomembne Hormuške ožine sicer napovedal včeraj, potem ko Iran na sobotnih pogajanjih z ZDA v Islamabadu, ki so se končala brez dogovora, ni popustil pri vprašanju svojega jedrskega programa.

"Ameriška mornarica, najboljša na svetu, bo začela proces BLOKADE vseh ladij, ki poskušajo vpluti v Hormuško ožino ali jo zapustiti," je Trump objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Iran je v odzivu na to sporočil, da imajo iranske varnostne sile popoln nadzor nad prometom v Hormuški ožini.

Trump naj bi sicer po poročanju časnika Wall Street Journal, ki se sklicuje na neimenovane vire, poleg blokade razmišljal tudi o obnovi napadov na Iran. Bela hiša je v odgovoru glede poročanja za BBC dejala, da so na mizi vse možnosti.

Iranske oborožene sile so napoved ameriške blokade označile za "nezakonito" dejanje, ki pomeni piratstvo, in opozorile, da nobeno pristanišče v regiji oziroma v Perzijskem zalivu ne bo varno, če bo ogrožena varnost iranskih pristanišč. Dodali so, da "sovražnikova plovila" še naprej ne bodo smela prečkati Hormuške ožine, medtem ko bo drugim plovilom dovoljen prehod v skladu s predpisi Teherana.

"Omejitve, ki jih je zločinska Amerika uvedla glede pomorske plovbe in tranzita v mednarodnih vodah, so nezakonite in predstavljajo primer piratstva," je dejal predstavnik osrednjega poveljstva iranskih oboroženih sil Ebrahim Zolfagari, ki ga povzemajo iranski državni mediji.

Izrael podpira odločitev predsednika ZDA Trumpa za blokado iranskih pristanišč, je danes sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu.

"Iran je kršil pravila (mirovnih pogovorov v Pakistanu), zato se je predsednik Trump odločil za uvedbo pomorske blokade," je na seji vlade dejal Netanjahu. "Mi seveda podpiramo to odločno stališče in se nenehno usklajujemo z ZDA," je dodal.

Ameriška napoved blokade iranskih pristanišč oziroma strateško pomembne Hormuške ožine sledi maratonskim pogajanjem med delegacijama ZDA in Irana v Islamabadu konec tedna. Veljala naj bi za vse ladje, ki bodo vstopale v iranska pristanišča oziroma iranske ozemeljske vode ali izstopale iz njih.

Da bi srečanje v Pakistanu, prvo med stranema na najvišji ravni po islamski revoluciji leta 1979, prineslo konkreten dogovor o izhodu iz vojne na Bližnjem vzhodu, ki se je 28. februarja začela z izraelsko-ameriškimi napadi na islamsko republiko, je bilo sicer malo verjetno. Med njima namreč vlada globoko nezaupanje in vsaka ima zahteve, od katerih ne odstopa.

Netanjahu je na današnji seji vlade pojasnil, da ga je vodja ameriške pogajalske delegacije, podpredsednik ZDA JD Vance obvestil, da je iranska stran kršila pogoje pogovorov.

"Dogovor je bil, da bo prišlo do premirja in da bodo Iranci takoj odprli ožino. Tega niso storili. Američani tega niso mogli sprejeti," je povedal, pri čemer je imel v mislih prekinitev ognja, o kateri sta se Washington in Teheran dogovorila prejšnji teden in naj bi veljala dva tedna.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je vnovična vzpostavitev svobode plovbe v Hormuški ožini "izjemnega" pomena. Povedala je tudi, da na Bližnjem vzhodu ne more biti stabilnosti, medtem ko Izrael še naprej bombardira Libanon.

"Menim, da je vitalnega pomena, da se ožina v celoti odpre, k temu so usmerjena vsa naša prizadevanja in tako bo tudi ostalo," je v komentarju na ameriške napovedi dejal britanski premier Keir Starmer. Poudaril je, da se Velika Britanija ne glede na pritiske ne bo pustila vpletati v iransko vojno in da ne podpira blokade Hormuške ožine.

Pariz in London bosta organizirala konferenco za ustanovitev večnacionalne miroljubne misije v povezavi s Hormuško ožino, pa je napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. "Kar zadeva Hormuško ožino bomo v naslednjih dneh z Združenim kraljestvom organizirali konferenco skupaj z vsemi tistimi državami, ki so poleg nas pripravljene prispevati k miroljubni večnacionalni misiji s ciljem ponovno vzpostaviti svobodno plovbo skozi Hormuško ožino," je na družbenem omrežju X zapisal Macron. "Ta strogo obrambna misija, ločena od vojskujočih se držav, naj bi se začela kakor hitro bodo to omogočale okoliščine," je dodal Macron, ki je v objavi zagotovil še, da je treba vložiti vse napore, da bi po diplomatski poti "dosegli močno in trajno rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu".

Kritike napovedane blokade prihajajo tudi iz Španije. "Menim, da je to nekaj, kar nima smisla. /.../ To je še ena epizoda na tej poti navzdol, na katero smo bili zvlečeni," je za špansko javno televizijo komentirala tamkajšnja obrambna ministrica Margarita Robles.

Kitajska je medtem vse vpletene strani pozvala k zadržanosti in spomnila, da je ohranjanje varnosti, stabilnosti in nemotenega delovanja te ključne plovne poti v skupnem interesu mednarodne skupnosti.

"Pogajanja z Iranom bi morala teči, uporabiti bi bilo treba metode prepričevanja in ožina bi morala biti odprta čim prej," pa je dejal turški minister za zunanje zadeve Hakan Fidan.

Oglasil se je tudi Kremelj, ki ocenjuje, da bi ameriška blokada prizadela mednarodne trge.

Trump je včeraj tudi dejal, da mu je vseeno, če se Iran vrne k pogajanjem z ZDA, potem ko ta minuli konec tedna niso prinesla dogovora. "Vseeno mi je, če se vrnejo ali ne. Če se ne vrnejo, mi je to v redu," je dan po zaključku pogajanj z iransko stranjo v Islamabadu ob vrnitvi s Floride Trump dejal novinarjem na letališču v Marylandu. Dodal je, da prekinitev ognja, o kateri sta se strani dogovorili pred pogajanji, "dobro drži".

Trump je že dejal, da so pogajanja propadla, ker da se Teheran "noče odpovedati jedrskim ambicijam". Da Iranci še vedno hočejo jedrsko orožje in da so to jasno povedali v okviru pogajanj, je ponovil tudi včeraj. "Iran ne bo imel jedrskega orožja," je zatrdil.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je pred tem včeraj dejal, da sta bili strani, ki sta se po ameriško-izraelskih napadih na Iran konec februarja zapletli v nov konflikt, zelo blizu dogovora. A Iran je bil po njegovih besedah soočen z "maksimalizmom, premikanjem golov in blokado".

Iranski Rdeči polmesec je medtem objavil grozljivo statistiko že mesec in pol trajajoče vojne. V ameriško-izraelskih napadih je bilo po njihovih podatkih uničenih 125.630 civilnih objektov, med njimi okoli 100.000 stanovanjskih enot in približno 24.000 poslovnih nepremičnin.

Izpod ruševin pa so samo v Teheranu rešili 960 ljudi, poroča Al Jazeera.