Iran v odgovor na ameriške napade nad vojaško oporišče ZDA

Ameriška vojska je davi izvedla nove napade Iran. Šlo naj bi za napad na lokacijo blizu Hormuške ožine, ki je po besedah neimenovanega predstavnika vlade predstavljala grožnjo za ameriške sile in trgovski promet, poroča CNN.

Ameriške sile naj bi napadle vojaški objekt v pristanišču Bandar Abas, ob tem pa so sestrelile tudi štiri iranske drone, "ki so predstavljali grožnjo okoli Hormuške ožine".

V zgodnjih jutranjih urah je iranska tiskovna agencija Fars poročala, da so se vzhodno od Bandar Abasa slišale tri eksplozije, navaja CNN.

Neimenovani ameriški državni uradnik je za tiskovno agencijo AFP potrdil napad na zemeljsko kontrolno postajo v Bandar Abasu in sestrelitev štirih dronov. Napade je opredelil kot obrambne in namenjene ohranitvi premirja med ZDA in Iranom.

Iransko zunanje ministrstvo je sporočilo, da ostro obsoja ameriške kršitve premirja. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmail Bagaei je ob tem dejal, da bo Iran "sprejel vse potrebne ukrepe za zaščito svoje nacionalne suverenosti". Obsodil je tudi "grozečo retoriko ameriških uradnikov proti Iranu in več državam v regiji", potem ko je predsednik ZDA Donald Trump v sredo zagrozil Omanu, rekoč da "se bodo morali obnašati, sicer jih bomo razstrelili".

Iranska revolucionarna garda je davi z napadi na ameriško vojaško oporišče odgovorila na napade ZDA na območju iranskega mesta Bandar Abas. Ni sicer pojasnila, katero oporišče je napadla, kuvajtska vojska pa je davi sporočila, da je njena zračna obramba morala ukrepati proti brezpilotnim letalnikom in raketam.

Generalštab oboroženih sil v Kuvajtu je medtem na omrežju X potrdil, da je kuvajtska zračna obramba prestregla "sovražne cilje", pri čemer je odjeknilo več eksplozij. Podatkov o morebitni nastali škodi ali žrtvah doslej ni bilo.

Kuvajtsko ministrstvo za zunanje zadeve je pozneje v izjavi ostro obsodilo "kriminalne iranske napade" z droni in raketami. Po navedbah AFP jih je označilo za nevarno stopnjevanje napetosti.

Ameriška vojska ima v več državah v Perzijskem zalivu, tudi v Kuvajtu, vojaška oporišča. Ta so že bila tarča Teherana, potem ko so sile ZDA in Izraela 28. februarja napadle Iran. Med Washingtonom in Teheranom sicer velja začasna prekinitev ognja, med državama pa trenutno tečejo intenzivna diplomatska prizadevanja za sklenitev sporazuma, ki bi lahko privedel v dogovor o končanju vojne.

Kaže, da so se novi napadi med ZDA in Iranom začeli potem, ko so iranske sile streljale na štiri ladje, ki so poskušale prečkati Hormuško ožino, poroča IRIB. Prehod plovil skozi to za prevoz nafte in zemeljskega plina pomembno plovno pot je Teheran bistveno omejil po ameriško-izraelskih napadih.

"Štiri plovila so poskušala prečkati Hormuško ožino in v Perzijski zaliv vstopiti brez usklajevanja z varnostnimi silami," je IRIB objavila na Telegramu. Ladje naj bi bile najprej posvarjene, a ker opozorila niso upoštevale, so iranske sile proti njim izstrelile opozorilne strele, ki so jih prisilili k povratku, je dodala iranska televizija.

Američani so že v torek zjutraj napadli izstrelišča raket in iranske čolne, ki so skušali polagati mine, kot je sporočilo centralno poveljstvo ZDA. Tudi takrat so trdili, da premirje še vedno velja.

Iran je napade obsodil kot "hudo kršitev premirja" in obljubil, da iranska vlada "nobenega sovražnega dejanja ne bo pustila brez odgovora.

ZDA in Izrael skušata destabilizirati islamsko republiko, pa je sporočil iranski vrhovni voditelj, ajatola Modžtaba Hamenej. Iranska revolucionarna garda je medtem v luči novih ameriških napadov na Iran sporočila, da se bo v primeru nadaljevanja napadov odločno odzvala.

"Slepi načrt sovražnika je, da po vsiljeni vojni, gospodarskem pritisku ter političnem in propagandnem obleganju ustvari razdor, s čimer želi kompenzirati svoje vojaške poraze in naš narod spraviti na kolena," je dejal Hamenej, ki se od prevzema položaja v marcu še ni pojavil v javnosti.

V sporočilu, ki so ga ob današnji obletnici ustanovitve iranskega parlamenta prebrali na državni televiziji, je ajatola pozval k enotnosti iranskega naroda.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sredini odprti seji vlade v Beli hiši izrazil nezadovoljstvo nad potekom pogajanj z Iranom. Dodal je, da je Teheran "zelo odločen" doseči dogovor o koncu vojne, vendar jim to doslej še ni uspelo. Ponovil je, da so ZDA pripravljene nadaljevati napade na Iran, če dogovor ne bo dosežen.

Bela hiša je pred tem zanikala verodostojnost poročanja iranske državne televizije o osnutku sporazuma, ki naj bi ga prejeli v Teheranu. V skladu z domnevnim osnutkom sporazuma naj bi se Iran zavezal, da v mesecu dni ponovno sprosti promet skozi Hormuško ožino, ki bi jo upravljal skupaj z Omanom in pobiral pristojbine, ZDA pa naj bi v zameno odpravile blokado iranskih pristanišč in umaknile vojsko iz Perzijskega zaliva. Nato bi se začelo 60-dnevno obdobje pogajanj o številnih preostalih odprtih vprašanjih, kot so iranski jedrski program, zaloge obogatenega urana in sprostitev iranskih sredstev, ki ostajajo zamrznjena v tujini.