Ameriški predsednik Donald Trump je danes na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da se mu ne mudi s končanjem vojne proti Iranu, da pa se Teheranu izteka čas. Ameriški mediji sicer poročajo, da bo moral Trump čez teden dni v kongresu dobiti pooblastila za nadaljevanje vojne ali jo končati.
"Imam ves čas na svetu, vendar ga Iran nima. Ura bije," je objavil Trump. Ob tem je ponovil trditve, da je iranska vojska uničena, njegovih voditeljev več ni, blokada je trdna in za Iran bo samo še slabše.
Promet skozi Hormuško ožino je medtem še naprej skoraj onemogočen, Iran pa je sporočil, da je začel prejemati plačila od ladij za neoviran prehod.
Na Bližnji vzhod je medtem danes priplula letalonosilka George H. W. Bush, je sporočila ameriška vojska. Ladja je 23. aprila plula v Indijskem oceanu na območju odgovornosti ameriškega Centralnega poveljstva, je na družbenem omrežju X sporočilo vojaško poveljstvo, pristojno za Bližnji vzhod. Objavi je priložilo fotografijo letalonosilke s številnimi vojaškimi letali na krovu.
V regiji so tako trenutno tri ameriške letalonosilke, poroča televizija ABC. Letalonosilka Gerald R. Ford, ki je pred tedni zaradi požara v pralnici morala na popravilo, je v Rdečem morju, v regiji je tudi letalonosilka Abraham Lincoln.
Trump je pred dnevi podaljšal premirje z Iranom za nedoločen čas, vendar pa še ni jasno, kdaj naj bi se nadaljevala pogajanja med predstavniki ZDA in Irana v Pakistanu. Trump prav tako nadaljuje blokado iranskih pristanišč.
V skladu z zakonom o vojnih pooblastilih iz leta 1973 mora Trump do 1. maja kongresu utemeljiti zakaj se mora vojna proti Iranu nadaljevati, dobiti kongresna pooblastila ali pa končati vojno.
V skladu z zakonom o vojnih pooblastilih mora predsednik v 48 urah po začetku sovražnosti obvestiti kongres, kar je storil, vendar mora po 60 dneh priti nazaj v kongres in dobiti dovoljenje z resolucijo ali kongresno razglasitvijo vojne, ali pa prenehati s sovražnostmi, poroča televizija ABC.
To še ni dokončen rok, saj ima predsednik na voljo še tretjo izbiro – pisno obvestilo kongresu, da je nadaljevanje spopadov potrebno za urejen umik ameriških sil iz regije. To bi mu dalo na voljo še 30 dni časa za nadaljevanje napadov na Iran brez dovoljenja kongresa.
Izrael pripravljen na nove napade na Iran
Izrael je pripravljen nadaljevati napade na Iran ter čaka na zeleno luč ZDA za napad na novega iranskega vrhovnega voditelja in energetske objekte, je danes v videoizjavi dejal izraelski obrambni minister Izrael Kac, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Izrael je pripravljen znova začeti vojno proti Iranu. Izraelske obrambne sile so pripravljene za obrambo in napad, tarče so bile določene," je dejal Kac.
Kac je po navedbah AFP dodal, da v Izraelu "čakamo na zeleno luč ZDA v prvi vrsti za dokončno odstranitev dinastije Hamenej ... ter dodatno, da Iran vrnemo v temno in kameno dobo z uničenjem ključnih energetskih in elektroenergetskih objektov ter z demontiranjem njegove nacionalne gospodarske infrastrukture".
Ameriška vojska v Indijskem oceanu prestregla tanker z iransko nafto
Pentagon je na omrežju X sporočil, da so ameriške sile "na morju prestregle in s pravico do vkrcanja na ladjo brez državne pripadnosti izvedle inšpekcijo na ladji M/T Majestic X, ki je prevažala nafto iz Irana". Objavili so tudi posnetke ameriških vojakov, ki se s helikopterjev po vrvi spuščajo na palubo velikega tankerja.
Dodali so, da je operacija potekala na območju pristojnosti ameriškega indo-pacifiškega poveljstva, ki nadzoruje obsežno regijo, ki vključuje Tihi in Indijski ocean. Natančnejše lokacije pa niso navedli.
Poudarili so, da bodo "še naprej izvajali globalne operacije pomorskega nadzora, da bi prekinili nezakonite mreže in prestregli ladje, ki zagotavljajo materialno podporo Iranu".
Pentagon je že v torek sporočil, da je ameriška vojska v Indijskem oceanu prestregla tanker M/T Tifani, proti kateremu veljajo sankcije v okviru prizadevanj za "prekinitev nezakonitih mrež", ki podpirajo Iran. Plul naj bi pod zastavo Bocvane.
ZDA so od začetka blokade Hormuške ožine prestregla že več deset plovil, vendar ne blizu Irana, temveč v bolj oddaljenem Indijskem oceanu, navaja britanski BBC.
Trump vojski ukazal uničevanje ladij za polaganje min v Hormuški ožini
"Ameriški mornarici sem ukazal, naj strelja in uniči vsako plovilo, četudi majhno (...), ki polaga mine v vodah Hormuške ožine," je v objavi na svojem družbenem omrežju zapisal Trump. "Ne sme biti nikakršnega oklevanja. Poleg tega naši 'minolovci' prav zdaj čistijo ožino," je dodal.
Iran je od začetka izraelsko-ameriške agresije 28. februarja močno omejil ladijski promet skozi strateško pomembno Hormuško ožino, ključno za izvoz nafte iz Perzijskega zaliva in širše regije. ZDA v odgovor od prejšnjega ponedeljka izvajajo blokado iranskih pristanišč.
Ožina, skozi katero je pred vojno potovala približno petina svetovne oskrbe z nafto, ostaja večidel zaprta tudi med trenutno veljavnim premirjem med Teheranom in Washingtonom. Ko so promet čez preliv ob začetku prekinitve ognja ta mesec za kratek čas ponovno odprli, jo je kljub temu zaradi pomislekov glede nevarnosti napadov in min prečkalo le nekaj ladij.
Po oceni Pentagona bi lahko trajalo do šest mesecev, da bi na območju odstranili vse mine, ki jih je tja namestil Iran, je v sredo ob sklicevanju na ameriške uradnike poročal časnik Washington Post.
Odstranjevanje min bi lahko trajalo šest mesecev
Po oceni Pentagona bi lahko trajalo do šest mesecev, da bi iz Hormuške ožine odstranili mine, ki jih je tja namestil Iran, kar bi lahko ohranjalo visoke cene nafte, je v sredo ob sklicevanju na ameriške uradnike poročal časnik Washington Post. Pentagon je sicer nato zanikal več trditev, podanih med tajno predstavitvijo v ameriškem kongresu.
Člane kongresnega odbora za oborožene sile so med brifingom med drugim seznanili, da je Iran morda postavil 20 ali več min v Hormuško ožino in okoli nje.
Nekatere so bile tam nameščene na daljavo z uporabo tehnologije GPS, zaradi česar jih je težje odkriti. Druge pa naj bi iranske sile namestile "z majhnimi čolni", je Washington Post poročal ob sklicevanju na tri uradnike, seznanjene z zadevo.
Tudi če se sovražnosti končajo in blokada odpravi, bi lahko odstranjevanje min iz ožine trajalo več mesecev, še navaja ocena Pentagona, ki ob tem dodaja, da je malo verjetno, da bi se takšna operacija začela pred koncem vojne.
Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je sicer informacije, ki jih je objavil Washington Post, označil za večinoma napačne in obsodil širjenje podatkov z zaprte seje. Hkrati je šestmesečno zaprtje Hormuške ožine opisal kot "nemogoče in povsem nesprejemljivo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iranska revolucionarna garda je sredi tega meseca opozorila na "nevarno območje", ki obsega 1400 kvadratnih kilometrov, kjer bi se lahko nahajale mine.
Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf pa je v sredo zatrdil, da Iran ne bo ponovno odprl Hormuške ožine, dokler bo trajala ameriška blokada.
Ko se je Hormuška ožina ob začetku prekinitve ognja ta mesec za kratek čas ponovno odprla, jo je zaradi pomislekov glede nevarnosti napadov in min prečkalo le nekaj ladij.
Izrael in ZDA sta 28. februarja začela napade na Iran, pri čemer je bil med drugim ubit nekdanji iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej. Za novega vrhovnega voditelja je bil nato izbran njegov sin Modžtaba Hamenej.
ZDA in Iran sta se 8. aprila dogovorila za dvotedensko prekinitev ognja, ki jo je podprl tudi Izrael. Premirje je ameriški predsednik Donald Trump v torek podaljšal, dokler iranska stran "ne predloži svojega predloga in se bodo pogovori tako ali drugače zaključili".
Pakistan, ki nastopa kot posrednik med ZDA in Iranom, si prizadeva za nov krog pogovorov med državama s ciljem najti rešitev za končanje vojne, vendar še ni znano, kdaj bi se sprti strani lahko ponovno srečali.
