Iran in jemenski hutijevci nad Izrael, eksplozije odjeknile v Teheranu

Trump je poudaril, da bodo ameriške sile "zelo kmalu" končale operacije v Iranu, pri čemer je nakazal časovni okvir dveh do treh tednov. Po svojih običajnih trditvah o "spremembi režima" in o tem, koliko iranskih zmogljivosti naj bi ZDA "onesposobile", je pojasnil, da je delo skoraj zaključeno. "Mislim, da bomo v dveh tednih ali morda nekaj dni kasneje opravili nalogo. Želimo uničiti vse, kar imajo."

V preteklosti so bila sicer glede ciljev in časovnice vojne večkrat podana nejasna in nasprotujoča si sporočila. Pojasnil je tudi, kako namerava znižati cene nafte, in to bo storil tako, da "zapusti Iran". Nato naj bi cene po njegovem mnenju hitro "strmoglavile".

Bo pa odgovornost za ohranjanje odprte Hormuške ožine padla na pleča tistih držav, ki ožino tudi uporabljajo. "To ni naša naloga. To bo naloga tistih, ki uporabljajo ožino," je poudaril. Da je Trump precej jezen na evropske države, je bilo jasno že včeraj. V vojno je namreč vstopil brez posvetovanja z globalnimi zavezniki, a zdaj, ko razmišlja o izstopu, daje vedeti, da pričakuje, da mu bo svet pomagal odpraviti škodo, ki jo je tudi sam povzročil, piše AP News.

Na tiskovni konferenci je precej razdraženo govoril o pomanjkanju podpore evropskih držav, hkrati pa pozabil, da je prav njegova odločitev prispevala k motnjam v pretoku nafte na svetovne trge skozi ključno Hormuško ožino, ki jo je Iranu uspelo v veliki meri zadušiti.

Trump je svet pozval, naj si "gredo po svojo nafto" in se "začnejo učiti, kako se boriti zase". "Vse tiste države, ki ne morejo dobiti letalskega goriva zaradi Hormuške ožine, kot na primer Združeno kraljestvo, ki se ni želelo vključiti v odstranitev Irana, imam za vas predlog: Prvič, kupujte od ZDA, imamo ga dovolj, in drugič, zberite nekaj poguma, pojdite v ožino in si ga preprosto VZEMITE," je zapisal Trump na omrežju Truth Social.

Kasneje se je spravil še na Francijo in kritiziral državo, da je bila "zelo neodzivna", saj ni dovolila vojaškim letalom, namenjenim v Izrael, preleteti francoskega ozemlja.

Medtem ko Trump zaostruje kritike, zlasti proti zaveznikom v Natu, ker se niso pridružili ZDA in Izraelu v vojni ter se počasi odzivajo na njene posledice, mu pri tem sledijo tudi vodilni člani njegove administracije. Takšna dinamika ustvarja negotovost in zaskrbljenost glede prihodnosti zavezništva, katerega vrednost je Trump že postavil pod vprašaj.

Čeprav so Trumpove pogosto nepovezane žalitve in pritožbe na račun partnerjev in zaveznikov postale pričakovane in do določene mere tolerirane, pa stopnjevanje takšne retorike s strani njegovih najbližjih sodelavcev, kot so državni sekretar Marco Rubio, finančni minister Scott Bessent in obrambni minister Pete Hegseth, v zadnjih dneh nakazuje, da drža proti Natu dobiva dodaten zagon.

Hegseth trdi, da so ZDA "opravile glavnino dela v imenu svobodnega sveta" pri soočanju z grožnjo iz Irana in da bi se morale druge države, ki so odvisne od nafte, ki običajno teče skozi ožino, zavedati, da ponovno vzpostavljanje ladijskega prometa "v prihodnje ni le ameriški problem."

"Po svetu so države, ki bi morale biti pripravljene prispevati k varovanju te ključne vodne poti," je Hegseth dejal na novinarski konferenci v Pentagonu. "Ne gre samo za ameriško mornarico. Kolikor vem, naj bi obstajala tudi velika in močna britanska kraljeva mornarica, ki bi bila prav tako pripravljena narediti kaj takega."

Kljub temu je takšen napad na Nato v Evropi povzročil nelagodje glede tega, kaj bi to lahko pomenilo za vojaško zavezništvo, ki je bilo že omajano zaradi Trumpovega zmanjšanja ameriške vojaške podpore Ukrajini in groženj, da bo zaveznici Danski odvzel Grenlandijo.

Natovi zaveznici Španija in Francija sta bodisi prepovedali bodisi omejili uporabo svojega zračnega prostora ali skupnih vojaških objektov za ZDA v tej vojni. Skupaj z drugimi državami sta se sicer strinjali, da bosta vsaj pomagali pri mednarodni koaliciji, ki bi po koncu konflikta ohranjala odprto Hormuško ožino, vendar podrobnosti njihove vloge in stanje same koalicije ostajajo nejasni.

Trump je v intervjuju za britanski časopis namignil, da Združene države razmišljajo o izstopu iz Nata, zaradi pomanjkljive vojaške podpore zavezništva njegovi vojni proti Iranu.

Na vprašanje časnika Telegraph, ali bi po vojni ponovno razmislil o članstvu ZDA v Natu, je Trump dejal: "Oh, da, rekel bi, da je to več kot le stvar ponovnega premisleka ... Nikoli me Nato ni prepričal. Vedno sem vedel, da je le navidezna sila, in to ve tudi ruski predsednik Vladimir Putin."

Trump je bil v intervjuju precej kritičen do britanskega premierja Keira Starmerja in britanske mornarice. "Nimate niti mornarice. Preveč ste stari in imeli ste letalonosilke, ki niso delovale," je dejal.

Starmer pa je branil Nato kot "najučinkovitejše vojaško zavezništvo, kar jih je svet kdaj videl". Tudi on je govoril za Telegraph in poudaril, da je "Nato ohranjal varnost dolga desetletja". 

"Ne glede na pritisk name in na druge, ne glede na hrup, bom pri vseh odločitvah ravnal v britanskem nacionalnem interesu, zato sem povsem jasno povedal, da to ni naša vojna in da se vanjo ne bomo pustili potegniti," je še enkrat zagotovil Starmer in dodal, da je vseeno treba vzdrževati tesne vezi z Evropo.

V izraelskem zračnem napadu na območje Džnah na jugu Bejruta je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več kot 20 je ranjenih, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. V napadu na cilje južno od libanonske prestolnice pa sta bili ubiti še dve osebi, tri so bile ranjene.

Prebivalci so poročali o eksplozijah in več požarih v bližini mednarodnega letališča v Bejrutu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Izraelska vojska je medtem sporočila, da je v dveh ločenih napadih na območje Bejruta napadla visokega poveljnika Hezbolaha in še enega člana te skupine, drugih podrobnosti pa ni navedla.

Hezbolah je pred tem ponovno izstrelil rakete in brezpilotna letala na sever Izraela. Izraelske oblasti so poročale o več ranjenih, poroča dpa.

Libanon so v začetku marca znova zajeli spopadi, potem, ko je proiransko gibanje Hezbolah po začetku ameriško-izraelskih vojaških aktivnosti proti Iranu napadlo Izrael. Slednji se je odzval z obsežnimi napadi na tarče v Libanonu in tudi s kopensko ofenzivo na jugu države.

Libanonske oblasti so sporočile, da je bilo doslej v spopadih ubitih več kot 1200 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.

Po poročanju iranskih medijev je bil Teheran danes tarča novih napadov. Eksplozije so odmevale v severnem, vzhodnem in osrednjem delu iranske prestolnice. Kmalu za tem je izraelska vojska sporočila, da se zračna obramba odziva na iranske raketne napade.

V Kuvajtu so bili medtem z iranskimi droni napadeni rezervoarji za gorivo na mednarodnem letališču. Napadi so povzročili materialno škodo, na območju je tudi izbruhnil obsežen požar. O morebitnih žrtvah za zdaj ne poročajo.

Notranje ministrstvo v Bahrajnu je sporočilo, da je v poslovnem objektu izbruhnil požar zaradi "iranske agresije". Savdska Arabija pa je po lastnih navedbah prestregla več dronov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Ob obali Katarja je bil v napadu zadet tanker, je sporočila britanska organizacija za pomorsko trgovino (UKMTO). Kot je pojasnila, sta tanker zadela dva projektila in povzročila škodo. V napadu posadka ni bila poškodovana.

Tarča napadov z droni je bil tudi sever Iraka. V Erbilu je nastala precejšnja škoda na civilni infrastrukturi, ob sklicevanju na vire navaja nemška tiskovna agencija dpa.

"Reševalci nudijo zdravstveno oskrbo in v bolnišnice prevažajo 14 poškodovanih," je po iranskih napadih sporočila reševalna služba Magen David Adom. Policija je medtem poročala o škodi na več lokacijah v osrednjem Izraelu in objavila sliko, na kateri so vidni ostanki rakete na cesti.

Poleg iranskih napadov je bil Izrael danes tarča tudi raketnih napadov iz Jemna. Odgovornost so že prevzeli jemenski hutijevci. Kot je pojasnil njihov tiskovni predstavnik, so izvedli že "tretjo vojaško operacijo" proti ciljem v Izraelu. "Ta je bila izvedena skupaj z našimi brati mudžahidi v Iranu in Hezbolahom v Libanonu," je dodal.