V Teheranu je v zgodnjih jutranjih urah po poročanju lokalnih medijev odjeknilo več eksplozij. Kmalu zatem je izraelska vojska sporočila, da je izvedla val napadov na infrastrukturo režima v iranski prestolnici.
Napadi sledijo izjavi načelnika generalštaba izraelske vojske Ejala Zamirja, ki je v četrtek napovedal, da konflikt prehaja v naslednjo fazo in napovedal krepitev napadov na cilje, povezane z iranskim režimom.
V Iranu je bilo od sobote, ko sta Izrael in ZDA začela z napadi na islamsko republiko, po nedavnih podatkih agencije za človekove pravice HRANA s sedežem v ZDA ubitih 1097 civilistov, med njimi 181 otrok. Iranska državna Fundacija za mučenike in veterane je nato v četrtek sporočila, da je število mrtvih naraslo na 1230, iranski Rdeči polmesec pa je danes zatrdil, da je število preseglo 1330.
Tudi Izrael je bil danes tarča novih napadov. Kot je sporočila iranska revolucionarna garda, so proti Tel Avivu izstrelili več raket in dronov.
- Iranski napadi na Izrael Profimedia
- Iranski napadi na Izrael Profimedia
- Iranski napadi na Izrael Profimedia
- Iranski napadi na Izrael Profimedia
- Posledice iranskega raketnega napada v izraelskem kraju Givatayim Profimedia
- Posledice iranskega raketnega napada v izraelskem kraju Givatayim Profimedia
- Posledice iranskega raketnega napada v izraelskem kraju Givatayim Profimedia
Po ocenah Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) je prvih 100 ur ameriške vojne proti Iranu ZDA stalo 3,7 milijarde dolarjev (3,19 milijarde evrov) kar je 891,4 milijona dolarjev (767,68 milijona evrov) na dan oziroma 37,14 milijona dolarjev (31,99 milijona evrov) na uro. Ker sta tako ameriški predsednik Trump kot obrambni minister Hegseth nakazala, da bi vojna lahko trajala več tednov, bo obrambno ministrstvo za financiranje vojne potrebovalo več denarja, kot je trenutno predvideno v proračunu.
Izrael znova napadel več krajev na jugu Libanona
Libanonski mediji poročajo, da je izraelska vojska ponoči izvedla napade na pet mest na jugu države. Tarča napadov naj bi bila tudi območja na vzhodu in predmestja na jugu prestolnice Bejrut. Napadi pa se nadaljujejo tudi danes. Novi zračni napadi so se danes zgodili v bližini mest Marvanieh in Jahmar Al Šakif, poroča Al Jazeera.
Izraelska vojska je zjutraj sporočila, da je izvedla 26 napadov v predmestju Dahijeh na jugu Bejruta, po tem, ko je včeraj civiliste pozval naj zapustijo območje. IDF trdi, da so napadli različno infrastrukturo, ki jo uporablja Hezbolah, med drugim tudi sedež izvršnega sveta skupine in skladišče z brezpilotnimi letalniki. Vendar pa na teh gosto naseljenih območjih živijo tudi številni civilisti.
Hezbolah pa je sporočil, da je napadel skupino izraelskih vojaških vozil, ki so napredovala proti južnolibanonskemu mestu Hijam. Pred tem so v četrtek znova napadli izraelska oporišča na Golanski planoti in v pristanišču Haifa. Prebivalce krajev v petkilometrskem pasu ob meji z Izraelom so ob tem pozvali k evakuaciji in posvarili, da se bodo še naprej odzivali na izraelske napade.
- Po izraelskih napadih na jugu Bejruta Profimedia
- Uničenje v Iranu AP
- Po izraelskih napadih na jugu Bejruta Profimedia
- Izraelski napadi na jugu Libanona Profimedia
- Izraelski napadi na jugu Libanona Profimedia
- Izraelski napadi na jugu Libanona Profimedia
- Izraelski napadi na jugu Libanona Profimedia
- Izraelski napadi na jugu Libanona Profimedia
- Izraelski napad na sosesko Dahijeh v Bejrutu AP
Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskih napadih na Libanon od ponedeljka ubitih skupno 123 ljudi in skoraj 700 ranjenih. Več deset tisoč ljudi pa je razseljenih, mnogi spijo kar na ulicah Bejruta.
Izrael je pred dnevi sprožil ofenzivo na Libanon po napadih Hezbolaha, ki je te upravičil z maščevanjem za izraelsko-ameriške napade na Iran, v katerih je bil med drugim ubit vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej.
Libanonska vlada je sicer kmalu po napadu Hezbolaha na Izrael gibanju prepovedala izvajanje vojaških dejavnosti in zahtevala njegovo razorožitev.
- Razseljeni ljudje v Bejrutu AP
- Razseljeni ljudje v Bejrutu AP
- Razseljeni ljudje v Bejrutu AP
- Razseljeni ljudje v Bejrutu AP
Iran znova izstrelil rakete in drone proti ameriškim bazam v Zalivskih državah
Obrambno ministrstvo Savdske Arabije je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe prestregli in uničili tri balistične rakete, izstreljene proti letalski bazi princa Sultana. Prav tako so sporočili, da so prestregli brezpilotno letalo in križarsko raketo nad provinco Al Hardž.
Katarske oblasti pa so sporočile, da so prestregle rakete in brezpilotna letala, ki so bile usmerjene proti letalski bazi Al Udejd, največji ameriški vojaški bazi na Bližnjem vzhodu.
Jordanska zračna obramba je nad krajem Irbid sestrelila več dronov, poroča Al Jazeera.
Odgovornost za napad z dronom na "ključni" cilj v Jordaniji je prevzela iraška oborožena skupina Saraya Awliya al-Dam. Na Telegramovem kanalu skupine so zapisali, da je bil napad odgovor na umor iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja. Pred tem je Al Jazeera Arabic poročala, da so se v jordanskem mestu Akaba oglasile sirene za zračni napad.
ZDA ne bodo mogle zagotoviti dovolj raket in sistemov zračne obrambe tako za države ob Perzijskem zalivu kot za Ukrajino, je danes ocenil evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius. "Za nas v Evropi je tako postalo še bolj nujno, da okrepimo proizvodnjo sistemov zračne obrambe in protiraketnih izstrelkov," je v izjavi za medije na Poljskem poudaril evropski komisar, ki namerava med turnejo po državah članicah EU zagotoviti krepitev evropske vojaške proizvodnje.
Rdeči polmesec: V Iranu poškodovanih več kot 3000 domov
Predsednik iranske organizacije Rdeči polmesec, Pir Hossein Kolivand, je dejal, da je bilo doslej v ameriško-izraelskih napadih poškodovanih 3643 civilnih objektov, od tega 3090 domov.
Poškodovanih je tudi 528 komercialnih in storitvenih centrov, 14 zdravstvenih ali farmacevtskih objektov in devet objektov Rdečega polmeseca, je dejal. Večina tarč je bila v gosto naseljenih stanovanjskih območjih, je dodal.
Unicef: Od začetka napadov na Iran umrlo že okoli 200 otrok
Sklad Združenih narodov za otroke UNICEF je sporočil, da so globoko zaskrbljeni zaradi smrtonosnega vpliva, ki ga ima vojaška eskalacija v Iranu na otroke. Od začetka napadov na Iran je bilo najmanj 181 otrok ubitih v Iranu, sedem v Libanonu, trije v Izraelu in en v Kuvajtu, so sporočili.
Še veliko več otrok pa je ranjenih. Med iranskimi žrtvami je 168 deklic, ki so umrle 28. februarja med napadom na osnovno šolo za dekleta v Minabu na jugu Irana, medtem ko se je odvijal pouk. Večina ubitih šolark je starih med sedem in 12 let. Poleg tega je bilo v izraelsko-ameriških napadih v drugih šolah na petih različnih lokacijah po Iranu ubitih še 12 otrok.
V Unicefu so opozorili, da so otroci in šole zaščiteni z mednarodnim humanitarnim pravom in da morajo biti šole varna območja. Po poročilih je bilo v Iranu poškodovanih najmanj 20 šol in 10 bolnišnic, kar otežuje dostop do izobraževanja in nujnih zdravstvenih storitev za otroke.
"Otroci ne začenjajo vojn, vendar plačajo nesprejemljivo visoko ceno. Vojaška eskalacija na Bližnjem vzhodu je že zdaj imela uničujoč vpliv na otroke," so poudarili.
ZN: Na Bližnjem vzhodu vladajo izredne humanitarne razmere
Agencija ZN za begunce (UNHCR) je krizo na Bližnjem vzhodu razglasila za izredne humanitarne razmere, ki po besedah medregionalnega koordinatorja za begunce Ayakija Ita terjajo takojšen odziv po celotni regiji.
"Svet mora nujno videti korake k obvladanju in pogasitvi tega ognja – a namesto tega vidimo samo več podžigajoče, bojevite retorike, več bombardiranja, več uničenja, ubojev in eskalacijo, ki ga še dodatno spodbujajo," je dejal visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk.
"Glede na obseg te krize pozivam voditelje držav in vlad po vsem svetu, naj se nedvoumno zavežejo k branjenju mednarodnega prava človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in same Ustanovne listine ZN," je poudaril.
Visoki komisar ZN za človekove pravice je v konflikt vpletene države pozval, naj takoj sprejmejo ukrepe za deeskalacijo in naj "dajo priložnost miru", druge države pa, naj vpletene pozovejo k umiku. "Prevladati morajo trezne glave, če želimo preprečiti nadaljnje nasilje in opustošenje nad civilisti," je prepričan Türk.
Zelenski: ZDA so Ukrajino zaprosile za pomoč v boju proti iranskim brezpilotnikom
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je prejel prošnjo ZDA za podporo v boju proti iranskim brezpilotnim letalom na Bližnjem vzhodu. "Prejeli smo prošnjo Združenih držav za posebno podporo pri zaščiti pred 'šahidi' na Bližnjem vzhodu. Dal sem navodila, naj se zagotovijo potrebna sredstva in prisotnost ukrajinskih specialistov, ki lahko zagotovijo potrebno varnost," je dejal Zelenski.
Ukrajinski predsednik je zaradi širjenja iranskega konflikta omenil tudi možnost preložitve prihodnjih mirovnih pogovorov o končanju štiriletne vojne z Rusijo.
Trump o napotitvi kopenskih sil v Iran: To bi bila izguba časa
Medtem ko je med četrtkovim sprejemom nogometne ekipe Inter Miami v Beli hiši Donald Trump hvalil prvake ameriške poklicne nogometne lige na čelu z Lionelom Messijem, je ameriški predsednik odgovarjal tudi na novinarska vprašanja. Glede vojne na Bližnjem vzhodu je dejal, da so z Izraelom uničili vso iransko zračno obrambo in njihove zračne sile, 60 odstotkov raket in 64 odstotkov izstrelitvenih objektov islamske republike.
Iranske sile je pozval, naj odložijo orožje in si povrnejo svojo državo. "Sedaj je čas, da se postavite na stran iranskega ljudstva. Sprejmite imuniteto in jo boste dobili. Z imuniteto boste povsem varni ali pa vas čaka zanesljiva smrt. Tega nočem videti," je med drugim dejal ameriški predsednik.
V pogovoru za televizijo NBC News je razkril, da za zdaj ne razmišlja o napotitvi kopenskih sil v Iran. "To bi bila izguba časa. Izgubili so vse. Izgubili so svojo mornarico. Izgubili so vse, kar so lahko izgubili," je povedal.
Znova je nakazal, da si želi spremembo iranskega vodstva. "Ne želimo nekoga, ki bi v desetih letih vse ponovno zgradil," je poudaril in namignil, da ima idejo o tem, kdo bi lahko vodil Iran, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Povrhu je iranske kurdske milice v Iraku pozval k napadom na islamsko republiko. "Mislim, da je čudovito, da to želijo storiti, popolnoma sem za to," je povedal tiskovni agenciji Reuters.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je medtem v četrtek napovedal, da se bo "ognjena moč nad Iranom in Teheranom kmalu dramatično povečala", poroča britanski BBC.
Ameriški kongres zavrnil resolucijo o vojni proti Iranu
Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek z 219 glasovi proti 212 zavrnil simbolično resolucijo, ki poziva vlado Donalda Trumpa k prekinitvi vojaške operacije proti Iranu, dokler ta ne dobi pooblastila kongresa, poročajo ameriški mediji.
Po ustavi lahko vojno razglasi le kongres, kar se je denimo zgodilo v primeru ameriške invazije na Irak leta 2003 pod vodstvom tedanjega predsednika ZDA Georgea Busha mlajšega.
Donald Trump je republikansko predsedniško nominacijo leta 2016 osvojil med drugim po zaslugi ostrih kritik na račun protikandidatov, ki so leta 2003 glasovali za vojno, saj je ta z leti postala izjemno nepriljubljena.
Po napadu na Irak so ameriške vlade nadaljevale z vojaškimi operacijami na tujem, pri čemer so se še vedno sklicevale na iraško vojno resolucijo ali pa zagotavljale, da ne gre za prave vojne, ki bi potrebujejo dovoljenje kongresa. Tokrat so Trumpa v obeh domovih kongresa podprli skoraj vsi njegovi republikanci, ki se jim je pridružilo nekaj demokratov.
Eden od predlagateljev resolucije, republikanec Tom Massie je po glasovanju povedal, da gre kljub temu za zmago, saj da so izsilili vsaj razpravo o vojni. "Vojne so prvi dan vedno popularne, vendar menim, da se bo navdušenje uneslo, ko bo prihajala na dan prava cena vojne," je ocenil po poročanju televizije ABC.
Trumpova vlada je primorana trditi, da pri napadu na Iran ne gre za vojno, saj bi sicer brez kongresne razglasitve vojne kršila ustavo. Problem je, da se opredelitve v uradnih javnih izjavah nenehno spreminjajo.
Zmedo je v torek med pogovorom z novinarji nehote izpostavil kandidat za ministra za domovinsko varnost, senator Markwayne Mullin, navaja televizija CBS.
"To je vojna in odstranjujemo grožnjo," je dejal, nakar je na dodatno vprašanje o tem, ali gre za vojno brez pooblastila kongresa, odgovoril, da se je zagovoril in ne gre za vojno. "Dejal sem, da so oni razglasili vojno proti nam, ampak vojna je grda. Mi nismo razglasili vojne. Predsednik nas ni prosil, da razglasimo vojno," je hitel pojasnjevati.
Predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson je izrazil zadovoljstvo, da je resolucija padla. Tudi on je vztrajal, da ZDA niso v vojni z Iranom. "Ministrstvo za vojno je jasno povedalo, da gre za omejene operacije tako glede obsega kot trajanja," je dejal, pri čemer je uporabil novo poimenovanje ministrstva za obrambo ZDA.
Logistični center WHO v Dubaju znova deluje
Eden največjih logističnih centrov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Dubaju, ki zagotavlja logistično podporo in material v primeru globalnih kriznih situacij, bo danes postopoma začel znova delovati, so sporočili pri WHO. Organizacija je v četrtek začasno zaustavila vse dejavnosti centra zaradi varnostnih razmer.
"Po začasni prekinitvi danes ponovno začenja delovati logistični center WHO za globalne zdravstvene krizne situacije," je na novinarski konferenci v Ženevi prek videopovezave povedala regionalna vodja WHO za vzhodno Sredozemlje Hanan Balkhy, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ena od naših najbolj perečih skrbi so motnje v humanitarnih dobavnih verigah na področju zdravstva. Trenutno je prizadetih več kot 50 zahtevkov za nujno pomoč v 25 državah," je dodala.
Pakete nujne pomoči bi moralo po njenih besedah prejeti več kot 1,5 milijona ljudi v Libanonu, Gazi, Jemnu in Somaliji, zaradi prekinitve delovanja centra je bila okrnjena tudi dobava medicinskih potrebščin za boj proti otroški paralizi.
Balkhy je povedala še, da so Združeni arabski emirati izrazili pripravljenost, da v sodelovanju s svetovnim programom za hrano (WFP) pod okriljem ZN zagotovijo pošiljke nujne humanitarne pomoči.
Opozorila je, da so bili zdravstveni sistemi v številnih državah že pred trenutno eskalacijo razmer na Bližnjem vzhodu polno obremenjeni.
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je v četrtek prav tako opozoril, da vpliv vojne v regiji, ki so jo v soboto sprožili ameriško-izraelski napadi na Iran, segajo onkraj neposredno prizadetih držav.
Razmere na Bližnjem vzhodu so se zaostrile po sobotnem ameriško-izraelskem napadu na Iran, v katerem je bil med drugim ubit tudi iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Teheran se je odzval z napadi na Izrael in na ameriške tarče v državah Bližnjega vzhoda.
