Ameriški senat potrdil Amy Coney Barrett za vrhovno sodnico

48-letnica je na tem mestu po dobrem mescu nasledila pokojno liberalno sodnico Ruth Bader Ginsburg, kar je svojevrsten rekord in republikanci so si s tem za desetletje ali dve zagotovili konservativno smer Amerike z odločitvami vrhovnega sodišča, ne glede na to, kdo bo predsednik in kdo bo imel večino v kongresu. Vrhovno sodišče je namreč tisto, ki ima zadnjo besedo v sporih o odločitvah predsednika ali zakonih kongresa. Konservativci na sodišču imajo sedaj večino s šest proti tri. Demokrati se lahko sedaj v primeru, da osvojijo tako Belo hišo kot senat in predstavniški dom, odločijo za poskus povečanja članov vrhovnega sodišča, da ublažijo to konservativno večino. 

Izid glasovanja je bil znan vnaprej, saj je prejšnji konec tedna republikanka Lisa Murkowski z Aljaske napovedala, da bo glasovala za, čeprav nasprotuje, da se je potrjevanje izvedlo tako blizu splošnih volitev. Barrettovo je potrdilo 52 republikancev, proti njenemu izglasovanju pa je bilo 45 demokratov ter dva neodvisna senatorja, ki glasujeta z demokrati, in republikanka Susan Collins iz Maina, ki se bori za politično preživetje.

"Današnji dan bo šel v zgodovino kot eden najbolj mračnih v 231-letni zgodovini ZDA. Naj se ve, da bodo Američani, njihova življenja, svoboščine čutili posledice te nominacije za celo generacijo," je izjavil vodja senatne manjšine Chuck Schumer. "Vsak senator, ki je glasoval za potrditev, mora biti ponosen," pa je v odzivu dejal McConnell in zavrnil demokratske kritike kot čudaške.

Trump je Amy Coney Barrett imenoval kmalu po smrti Ruth Bader Ginsburg, ne glede na to, da so republikanci leta 2016 zavrnili obravnavo nominacije kandidata za vrhovnega sodnika Merricka Garlanda, ki ga je predlagal predsednik Barack Obama z argumentom, da se v volilnem letu sodnikov ne potrjuje. Ta argument ni imel nobene podlage v ustavi ali zakonih in republikanci so se mu v primeru 48-letne Amy Coney Barrett nemudoma odpovedali. Je pa res, da senat doslej še nikoli v zgodovini ni potrdil vrhovnega sodnika ali sodnice tako blizu volitev. Te dejansko že potekajo in svoje glasove je predčasno oddalo že več kot 60 milijonov volivcev.

Trump imenoval že tri konservativne sodnike

Smrt liberalne sodne ikone Ruth Bader Ginsburg velja za veliko uslugo konservativni Ameriki in republikancem, največjo pa Trumpu, ki je sedaj v enem mandatu poskrbel za imenovanje kar treh konzervativnih sodnikov. Pred volitvami je dobil še eno priložnost, da konservativno bazo spodbudi k volitvam. Hkrati je njegova poteza spodbudila tudi drugo stran in demokratske kampanje za predsednika, kongres in druge volitve so v mesecu dni zbrale približno milijardo dolarjev. Demokrati, ki so manj zagreti volivci od republikancev, letos s predčasno udeležbo na volitvah prekašajo vse rekorde.

Amy Coney Barrett je šele peta vrhovna sodnica v zgodovini ZDA in šele druga konservativna. Trump je pred njo imenoval Neila Gorsucha in Bretta Kavanaugha. Demokrati se Trumpovim kandidatom niso mogli upirati, ker so v senatu, ki potrjuje zvezne sodnike, v manjšini. Preostale so jim le pritožbe nad procesom, ki so ga označili za odkrito zlorabo moči vodje senatne večine Mitcha McConnella. Republikanec iz Kentuckyja se na te pritožbe kratko malo požvižga. Imenovanje sodnice zanj in kolege pomeni vrhunec pakta s Trumpom, ki je predsedniku dopuščal proste roke, dokler bo potrjeval davčne olajšave in zvezne sodnike.

Demokrati so ji že očitali precej konservativno držo

Trump je do zdaj imenoval, senatna večina pa potrdila skupno približno 220 zveznih sodnikov različnih ravni, zaradi česar si je newyorški bogataš, ki je bil vse življenje, dokler se ni odločil za predsedniško kandidaturo, demokrat, prislužil večno hvaležnost. Imenovanje Coney Barrettove, ki nasprotuje umetni prekinitvi nosečnosti, podpira pravico do orožja, nasprotuje pravicam homoseksualcev, pravicam potrošnikov v razmerju do korporacij, sindikatom in praktično vsem liberalnim agendam, je tudi sporočilo demokratom, da je treba voliti, čeprav jim kakšen predsedniški kandidat ali kandidatka ni povsem pogodu.

Če bi leta 2016 zmagala Clintonova, bi bilo sedaj razmerje na vrhovnem sodišču šest proti tri v korist liberalni smeri, pravica žensk do splava bi bila zagotovljena za desetletje ali dve, razprav o odpravi veljavnosti homoseksualnih porok ne bi oživljali in ukrepi proti podnebnim spremembam bi bili s pravnega vidika varni.