Ukrajina

Bombardirali gledališče, ki je bilo zatočišče več sto civilistom: število morebitnih žrtev ni znano

Kijev, 16. 03. 2022 06.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Maja Pavlin, STA, Anja Kralj
Komentarji
0

V Ukrajini vojna vihra že 21. dan. Iz Ukrajine znova poročajo o napadih. Rusko bombardiranje je prizadelo gledališče v Mariupolju, ki ga je več sto civilistov uporabljalo kot zatočišče. Število morebitnih žrtev ni znano. Ruski vojaki so po informacijah ukrajinskih oblasti streljali na ljudi, ki so pred trgovino v stanovanjski četrti mesta Černigiv čakali na kruh. Predsednik ZDA Biden pa je Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca. Iz Kremlja so že sporočili, da je takšna retorika 'neoprostljiva in nesprejemljiva'. Zveza Nato medtem pripravlja znatno okrepitev vojaške prisotnosti v zavezniških državah na svojem vzhodnem krilu, a Nato v Ukrajino ne bo napotil svojih enot, zagotavlja generalni sekretar Jens Stoltenberg.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Vojna v Ukrajini divja že 21. dan
    03:00
    Iz SVETA: Vojna v Ukrajini divja že 21. dan
  • Iz 24UR ZVEČER: Vajgl in Peterle o mirovnih pogajanjih
    03:00
    Iz 24UR ZVEČER: Vajgl in Peterle o mirovnih pogajanjih
  • Iz 24UR ZVEČER: Ruske sile zavzele bolnišnico v Mariupolu
    03:40
    Iz 24UR ZVEČER: Ruske sile zavzele bolnišnico v Mariupolu

Tudi današnji dan v Ukrajini mineva tragično. Rusko bombardiranje je prizadelo tudi gledališče v Mariupolju, ki ga je več sto civilistov uporabljalo kot zatočišče, je sporočil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, pri čemer število žrtev in poškodovanih prav tako ni znano.

"Še en grozljiv vojni zločin v Mariupolju. Množičen ruski napad na dramsko gledališče, kjer se je skrivalo na stotine nedolžnih civilistov. Stavba je zdaj popolnoma uničena, Rusi pa bi morali vedeti, da gre za civilno zatočišče," je na Twitterju zapisal Kuleba.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Prav tako je ukrajinska vojska sporočila, da so danes ruski okupatorji obstreljevali kolono civilistov tekom njihove evakuacije iz Mariupolja v Zaporožje, in dodala, da točno število žrtev še ni znano.

"Ruski vojaki so streljali na ljudi, ki so pred trgovino v stanovanjski četrti mesta Černigiv čakali na kruh," pa so sporočili z ukrajinskega tožilstva. Po prvih podatkih je umrlo deset ljudi. Lokalni mediji so že pred tem poročali, da se je napad zgodil okoli 10. ure dopoldne, objavili so tudi fotografije trupel, vendar pa navedb ni bilo mogoče neodvisno preveriti. Mesto Černigiv leži blizu meje z Rusijo in je od začetka vojne stalno tarča napadov ruske vojske.

Rusko obrambno ministrstvo obtožbe zanika in trdi, da v Černigivu trenutno ni nobenega ruskega vojaka. Po mnenju ministrstva naj bi grozodejstvo izvedle ukrajinske sile ali pa gre za lažne informacije s strani ukrajinske obveščevalne službe, poroča nemška tiskovna agencija.

Biden označil Putina za vojnega zločinca

Ameriški predsednik Joe Biden je danes označil ruskega predsednika Vladimirja Putina za vojnega zločinca. Med dogodkom v Beli hiši je pritrdilno odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je Putin vojni zločinec zaradi napada na Ukrajino in tega, kar tam počne ruska vojska. ZDA se zavzemajo za kaznovanje vojnih zločincev po svetu, včasih tudi lastnih državljanov. 

Po tej izjavi po oceni političnih analitikov normalizacija odnosov s Putinom vsaj v času Bidnove vlade, kot kaže, ne bo možna.

Medtem je Bidnov predhodnik Donald Trump, ki je sprva izražal navdušenje nad Putinovim vdorom v Ukrajino, nekoliko omilil svojo retoriko. Ruskega predsednika ne hvali več, ga pa doslej tudi ni kritiziral zaradi napada na Ukrajino.

Biden in Putin
Biden in Putin FOTO: AP

Stoltenberg: Nato bo krepil vzhodno krilo, a v Ukrajino ne bo napotil svojih enot

Zveza Nato pripravlja znatno okrepitev vojaške prisotnosti v zavezniških državah na svojem vzhodnem krilu, je danes po izrednem zasedanju obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju dejal generalni sekretar Jens Stoltenberg. Pri tem je poudaril, da Nato v Ukrajino ne bo napotil svojih enot. S tem se je odzval na pobudo Poljske, da bi v Ukrajino napotili mirovno misijo Nata, do katere je danes pomisleke izrazilo več članic zavezništva.

"Pozivamo Rusijo, predsednika (Vladimirja) Putina, k umiku svojih enot, vendar nimamo načrtov za napotitev Natovih enot v Ukrajino," je dejal Stoltenberg.

Kot je dodal, so obrambni ministri Nata zadolžili vojaške poveljnike, naj pripravijo načrte za krepitev vzhodnega krila zavezništva po invaziji Rusije na Ukrajino. "Na kopnem bi morala naša nova drža vključevati bistveno več sil v vzhodnem delu zavezništva, v višji pripravljenosti, z več vnaprej nameščene opreme in zalog," je dejal.

Nato "ne bo dopuščal nobenega napada na svoje ozemlje, Moskva o tem ne sme dvomiti", je ob koncu zasedanja dejal Stoltenberg in dodal, da je več sto tisoč vojakov v pripravljenosti, da branijo meje zavezništva.

Članice Nata so večinoma zadržane do zamisli o napotitvi mirovne misije Nata v Ukrajino, kar je ob obisku v Kijevu predlagal podpredsednik poljske vlade Jaroslaw Kaczynski.

Ukrajinska in ruska stran nadaljujeta pogovore

Ukrajinska in ruska stran že tretji dan nadaljujeta pogovore, ki potekajo v obliki videokonference. Pogovori so sicer zelo težavni in polni protislovij, a svetovalec ukrajinskega predsednika Igor Žovkva je v torek zvečer dejal, da so postali bolj konstruktivni. Izrazil je previden optimizem a dodal, da lahko preboj dosežeta le predsednika obeh držav.

Kremelj je sporočil, da bi lahko zamisel o oblikovanju demilitarizirane Ukrajine, podobno kot v primeru Avstrije in Švedske, ki nista članici Nata, razumeli kot kompromis za konec vojne. "To je močnost, o kateri razpravljamo in bi jo lahko resnično razumeli kot kompromis," je po poročanju ruske državne tiskovne agencije RIA dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Pogoji demilitarizacije, ki bi jih Rusija pričakovala, še niso jasni, a Ukrajina naj bi lahko še vedno imela svoje oborožene sile.

Volodimir Zelenski
Volodimir Zelenski FOTO: AP

Avstrija ima na primer svojo vojsko, vendar je zavezana k nevtralnosti z Avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955 in njeno ustavo, ki prepoveduje vstop v vojaške zveze in ustanavljanje tujih vojaških oporišč na avstrijskem ozemlju. Po podobnem dogovoru se tako Ukrajina najverjetneje ne bi mogla pridružiti Natu, čeprav ji je Nato članstvo v nedorečeni prihodnosti obljubil že leta 2008. Rusija je medtem odločena, da tega ne dovoli, kar je tudi navedla kot del razloga za svojo invazijo.

Zelenski v kongresu
Zelenski v kongresu FOTO: AP

Potem ko je Kijev privolil v razpravo o nevtralnosti, je Rusija sporočila, da so nekateri deli morebitnega mirovnega sporazuma z Ukrajino blizu dogovora. "Razprave o nevtralnem statusu so resne," je za RBC News dejal zunanji minister Sergej Lavrov, ki ocenjuje, da sta ukrajinska in ruska stran blizu dosega delnega dogovora. Kot je dejal, je o nevtralnosti, skupaj z varnostnimi jamstvi za Ukrajino brez širitve Nata, ruski predsednik Vladimir Putin govoril že februarja.

Po poročanju BBC pa je Ukrajina zdaj zavrnila rusko ponudbo o nevtralnosti v stilu Avstrije in Švedske. Pravi namreč, da se je pripravljena pogajati do konca vojne, vendar da se ne bo predala ali sprejela ruskih ultimatov.

Kaj neuradno predvideva osnutek mirovnega sporazuma? 

Ukrajina in Rusija sta po navedbah treh oseb, ki sodelujejo v pogovorih, dosegli znaten napredek pri pripravi mirovnega sporazuma. Osnutek sporazuma v petnajstih točkah predvideva, da se bo Kijev v zameno za varnostna jamstva odpovedal ambicijam zveze Nato in obljubil, da ne bo gostil tujih vojaških oporišč ali orožja v zameno za zaščito zaveznikov, kot so ZDA, Velika Britanija in Turčija, so povedali omenjeni viri za časnik Financial Times.

Čeprav sta Moskva in Kijev izjavila, da sta dosegla napredek glede pogojev sporazuma, so ukrajinski uradniki še vedno skeptični, da je ruski predsednik Vladimir Putin v celoti zavezan miru, in so zaskrbljeni, da bi Moskva s pogajanji lahko pridobila čas za pregrupiranje svojih sil in nadaljevanje ofenzive.

 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v poznem nočnem videonagovoru sicer pokazal nekoliko več optimizma. Dejal je, da mirovna pogajanja z Rusijo začenjajo "zveniti bolj realistično", a ob tem je poudaril, da je za doseg preboja še vedno potreben čas. Namignil je sicer, da bi se Ukrajina lahko odpovedala članstvu v zvezi Nato ter s tem ustvaril pot za morebitne kompromise v pogajanjih.

Višje ruske uradnike in predstavnike medijev pa je neposredno pozval, naj odstopijo s svojih položajev in zavzamejo stališče proti invaziji na Ukrajino. "Če boste ostali na položaju, če ne boste nasprotovali vojni, vas bo mednarodna skupnost prikrajšala za vse," je dejal. "Enako velja za propagandni sistem," je nadaljeval. "Četrta veja oblasti v Rusiji. Če nadaljujete s širjenjem propagande, se izpostavljate veliko večjemu tveganju, kot če preprosto odidete." Nekaj ​​mesecev brez službe ti je vsekakor bolje kot celo življenje mednarodnega preganjanja, je še dejal.

Srečal se je tudi s tremi evropskimi premirji, ki so v torek pripotovali v ukrajinsko prestolnico. Med njimi so poljski premier Mateusz Morawiecki, češki Petr Fiala in tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša. Ti so se zdaj že varno vrnili na Poljsko.

V Kijevu novi zračni napadi, podobno tudi v Zaporožju, kamor so prispeli begunci iz Mariupola

Ukrajince so v novo jutro znova prebudili zvoki siren, ki opozarjajo pred zračnim napadom. Te so že zgodaj zjutraj znova odzvanjale tudi v zahodnem ukrajinskem mestu Lvov, kjer so se nazadnje oglasile ob napadu na vojaški center Javoriv. Jutranji žarki so razkrili pogled na uničeno 12-nadstropno stanovanjsko stavbo v zahodnem Kijevu, nad katero se dvigajo stebri dima. Topniška granata je namreč zadela 12-nadstropno stavbo, uničila zgornje nadstropje in zanetila požar. Ukrajinska državna služba za nujne primere je sporočila, da sta bili ob tem ranjeni dve osebi, še vedno iščejo morebitne žrtve.

Rusija je prvič od začetka invazije napadla civilno infrastrukturo v jugovzhodnem mestu Zaporožje, je medtem dejal vodja ukrajinske regionalne vojaške uprave Oleksandr Starukh. Ruske rakete so zadele železniško postajo in javni park v mestu: "Jutro ni bilo dobro. Rakete so pristale na območju železniške postaje Zaporožje-2. Po trenutnih podatkih ni umrl nihče. Druga raketa je pristala na območju botaničnega vrta." Starukh je dejal, da so se napadi zgodili po tem, ko so ljudje iz obleganega mesta Mariupol prispeli v Zaporožje ter dodal, da so regionalni uradniki iz pristaniškega mesta preselili več kot 3000 ljudi, vključno s 772 otroki.

Ukrajinska služba za nujne primere je sporočila, da je od ruske invazije v Harkovu umrlo najmanj 500 ljudi. Mesto je drugo največje v Ukrajini in ima 1,4 milijona prebivalcev. Ukrajinsko tožilstvo pa je navedlo nove podatke o številu smrtnih žrtev med otroci. Po njihovem poročilu naj bi umrli že 103 otroci.

Ruske sile so medtem napadle več kot 400 šol, 59 jih je bilo uničenih, je povedala generalna tožilka Irina Venediktova. Svetovalec na kijevskem notranjem ministrstvu Anton Geraščenko pa je medtem dejal, da so v napadih na obrobju jugovzhodnega mesta Mariupol ubili že četrtega ruskega generala Olega Mitjajeva. Ob tem je izpostavil, da so generali očitno primorani čete voditi s prve bojne linije.

Ameriški senat je medtem soglasno glasoval, da se ruskega predsednika obsodi kot vojnega zločinca. Vodja demokratskega senata Chuck Schumer je v govoru pred glasovanjem dejal, da bi moral Putin odgovarjati za "grozodejstva" v Ukrajini. Republikanski senator Lindsey Graham pa je dejal, da je naslednji korak "sodelovanje z našimi britanskimi zavezniki". Ob tem upa, da bodo javnosti lahko razkrili imena ruskih vojakov in generalov, ki sodelujejo v napadih. "Gre za kampanjo sramotenja," dodaja.

Obrambni ministri Nata bodo na na izrednem zasedanju v Bruslju govorili o ruski invaziji na Ukrajino, ki so ji mnoge članice zavezništva po agresiji priskočile na pomoč z orožjem in opremo. Med pogovori bodo načeli tudi temo odzivov na rusko invazijo ter prilagajanja zavezniške odvračalne in obrambne drže na nove okoliščine.

Prav tako se bodo dotaknili konkretnih ukrepov za dolgoročno krepitev varnosti na vseh operativnih področjih Nata. Na kopnem bi to lahko med drugim vključevalo bistveno več sil na vzhodnem krilu zavezništva. Vojaške oblasti članic zadolžili za pripravo konkretnih predlogov glede dolgoročne zavezniške drže do junijskega vrha zavezništva v Madridu.

Sodelovali bosta tudi Finska in Švedska, prek video povezave pa bo na srečanju navzoč tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. Zasedanja naj bi se udeležil tudi slovenski obrambni minister Matej Tonin.

Pomoč ukrajinskim sirotam

SPREMLJAJ DOGAJANJE V ŽIVO

21.09

Biden Putina označil za vojnega zločinca

Ameriški predsednik Joe Biden je ruskega predsednika Vladimirja Putina danes označil za vojnega zločinca. Med dogodkom v Beli hiši je pritrdilno odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je Putin vojni zločinec zaradi napada na Ukrajino in tega, kar tam počne ruska vojska. Rusija se je že odzvala; sporočili so, da je izjava nesprejemljiva in da je ne bodo oprostili.

20.15

Osnutek mirovnega sporazuma naj bi vseboval odpoved Kijeva ambicijam zveze Nato

Ukrajina in Rusija sta po navedbah treh oseb, ki sodelujejo v pogovorih, dosegli znaten napredek pri pripravi mirovnega sporazuma. Osnutek sporazuma v petnajstih točkah predvideva, da se bo Kijev v zameno za varnostna jamstva odpovedal ambicijam zveze Nato in obljubil, da ne bo gostil tujih vojaških oporišč ali orožja v zameno za zaščito zaveznikov, kot so ZDA, Velika Britanija in Turčija, so povedali omenjeni viri za časnik Financial Times.

20.07

Biden naznanil 727 milijonov evrov varnostne pomoči Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden je kmalu po nastopu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v ameriškem kongresu sporočil, da bodo ZDA Ukrajini namenile dodatnih 800 milijonov dolarjev (727 milijonov evrov) vojaške pomoči, vendar pa ZDA še vedno ne bodo poslale vojakov v Ukrajino, prav tako ne zagovarjajo prepovedi poletov nad Ukrajino.

18.14

Zadeto tudi gledališče, ki naj bi nudilo zatočišče prebivalcem

Po besedah mestnih oblasti v Mariupolu, je bilo v bombnem napadu poškodovano tudi gledališče, v katerega naj bi se zateklo več sto ljudi, poroča CNN. Objavljene fotografije prikazujejo požar, ki besni v močno poškodovanem objektu. Podatkov o žrtvah sicer še ni.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
17.23

ICJ: Rusija mora takoj ustaviti invazijo na Ukrajino

Rusija mora nemudoma ustaviti invazijo na Ukrajino, je danes sporočilo Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), ki je odločalo glede tožbe Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. Sodniki so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi ruske uporabe sile.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.