"Ko ta režim pade, bomo imeli nov Bližnji vzhod in zaslužili bomo ogromno denarja," je Graham, dolgoletni zagovornik ameriških vojaških posegov v tujini, povedal za Fox News.
Graham, zavzeti navijač Izraela, je prav tako nakazal, da sta bila ameriška ugrabitev venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in napad na Iran izvedena z namenom pridobitve nadzora nad naftnimi zalogami obeh držav, piše Al Jazeera.
"Venezuela in Iran imata 31 odstotkov svetovnih naftnih rezerv. Vzpostavili bomo partnerstvo z 31 odstotki znanih rezerv. To je nočna mora Kitajske. To je dobra naložba," je dejal Graham.
Po njegovih izjavah so izjave iranskega tiskovnega predstavnika zunanjega ministrstva Esmaeila Baghaeija, da si ZDA prizadevajo prevzeti nadzor nad iranskimi naftnimi viri, kar na mestu.
"Njihov načrt je jasen, njihov namen je povsem očiten – cilj jim je razdeliti našo državo, da bi si nezakonito prisvojili naše naftno bogastvo," je dejal. "Njihov cilj je kršiti našo suverenost, poraziti naše ljudstvo in spodkopati našo človečnost."
Ameriško-izraelski napadi na Teheran se bodo po Grahamovih besedah v prihodnjih dveh tednih še stopnjevali. ZDA bodo "do tal porušile to mesto", je dejal Graham in dodal, da "nihče več ne bo grozil ZDA v Hormuški ožini".
"Ta režim se zdaj krči, pristal bo na kolenih, padel bo, in ko pade, bomo imeli mir, kakršnega še ni bilo, imeli bomo blaginjo, kakršne si nihče ne more predstavljati," je Graham povedal voditeljici Fox Newsa Marii Bartiromo.
Po skupnem ameriško-izraelskem napadu na Iran 28. februarja je bil Graham eden od številnih republikancev, ki so ga podprli.
"Iranski režim, oborožen z raketami dolgega dosega in jedrskim orožjem, bi bil resna grožnja vsakemu Američanu," je 2. marca dejal ameriški predsednik Donald Trump.
Trumpova administracija je napade upravičevala s trditvijo, da Iran predstavlja neposredno grožnjo, a gre za trditev, za katero so strokovnjaki dejali, da je pravno neutemeljena in zloraba mednarodnega prava.
Vojna je tudi povzročila, da so cene nafte presegle 100 dolarjev, kar vpliva na svetovno gospodarstvo, poleg tega pa je sprožila povračilne iranske napade na zalivske države, ki gostijo ameriške vojaške enote. Prizadeta je bila proizvodnja nafte in plina, tankerji za gorivo so obtičali, zračni prostori v več državah pa so se zaprli.
Zanimivo je tudi dejstvo, piše Al Jazeera, da se je Graham le nekaj tednov pred vojno večkrat v Izraelu srečal s člani Mossada, izraelske obveščevalne agencije. "Povedali so mi stvari, ki mi jih naša lastna vlada ne bo," je dejal Graham.
Po navedbah Wall Street Journala je Graham med temi obiski govoril tudi z izraelskim predsednikom vlade Benjaminom Netanjahujem in mu "svetoval, kako naj lobira pri predsedniku Trumpu za ukrepanje".
Netanjahu je nato Trumpu pokazal obveščevalne podatke, ki so ga "prepričali", da sproži skupno vojno proti Iranu, je dejal ameriški senator. Izrael že desetletja pritiska na ZDA, naj gredo v vojno proti Iranu, s trditvijo, da Teheran načrtuje gradnjo jedrskih bomb. Iran je večkrat poudaril, da je njihov jedrski program namenjen civilnim namenom in da nimajo ambicij po izdelavi orožja. Mednarodna agencija za atomsko energijo je pritrdila, da trenutno ni nobenih dokazov ali znakov o sistematičnem, tekočem programu za proizvodnjo jedrskega orožja s strani Irana.
Prejšnje ameriške administracije so se izogibale vojaškim akcijam. Predsednik Barack Obama je leta 2015 podpisal jedrski sporazum, ki je omejil iranski jedrski program v zameno za olajšanje sankcij, Netanjahu pa je sporazumu že takrat nasprotoval. Trump se je iz sporazuma umaknil leta 2018 med svojim prvim mandatom.
Lindsey Graham, senator, ki si želi vojne?
V preteklih dveh desetletjih je močno podprl vse vojaške posege na Bližnjem vzhodu, vključno z usodno iraško vojno leta 2003, ki je državo praktično opustošila. Več kot 270.000 iraških civilistov je bilo ubitih kot neposredna posledica vojne.
Graham je podprl tudi vojaške posege v Siriji in Libiji, ki sta obe državi opustošili. Libija je še vedno razdeljena in pod nadzorom dveh tekmujočih frakcij, medtem ko je sirska prehodna vlada pod predsednikom Ahmedom al-Šaraom, ki je postal dejanski voditelj po odstavitvi Bašarja al-Asada decembra 2024, uspela razširiti nadzor nad večino delov države. Več kot 300.000 ljudi je bilo ubitih, okoli polovica prebivalstva države pa je bila razseljena, kar je povzročilo begunsko krizo, ki je dosegla Evropo.
Med intervjujem je Graham pozval Združene arabske emirate in Savdsko Arabijo, naj izvedejo napade na Iran. "Ja, hočem, da se vključijo v boj. Prodajamo jim orožje. Iran napada njihovo državo; imajo dobre zmogljivosti."
Po Venezueli in Iranu sledi še Kuba?
Grahamov intervju je tudi nakazal, da bi se Bela hiša morda nato usmerila na Kubo.
"Ostanite z nami. Osvoboditev Kube je pred vrati. Korakamo skozi svet. Čistimo slabe fante. Kuba je naslednja," je opozoril.
Trump in ameriški zunanji minister Marco Rubio nikoli nista skrivala svoje želje po spremembi oblasti v Havani, ki je že desetletja pod ameriškim trgovinskim embargom, potem ko je Fidel Castro vodil revolucijo, ki je leta 1959 strmoglavila proameriško diktaturo.
Washington je leta 2015 pod predsednikom Obamo obnovil odnose s Havano, vendar je Trump to politiko preklical med svojim prvim predsedniškim mandatom.
