Ameriški vojaki na Bližnjem vzhodu strmijo v nebo in čakajo rakete

Nad katarsko prestolnico Doho so danes odjeknile eksplozije, ko je zračna obramba prestregla več iranskih raket. Te so v odgovor na ameriške nedeljske napade na iranske jedrske objekte ciljale bližnje oporišče Al Udeid, največjo ameriško bazo na Bližnjem vzhodu, kjer naj bi bilo nameščenih več kot 10.000 vojakov. 

Sredi maja sta omenjeno oporišče obiskala tudi ameriški predsednik Donald Trump in obrambni minister Pete Hegseth.

 V Iraku, ki je bil po navedbah iranskih državnih medijev prav tako tarča povračilnih napadov, je nameščenih okoli 2500 ameriških vojakov. Ti so tam uradno v okviru boja proti Islamski državi. Na željo Bagdada je predviden njihov umik.

Vojaško prisotnost v zalivskih državah ZDA vzdržujejo še v Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu, kjer tamkajšnje pristanišče omogoča zasidranje največjih ladij, vključno z letalonosilkami.

Ameriški vojaki so tudi v Siriji. S spremembo oblasti v Damasku ZDA sicer načrtujejo zmanjšanje prisotnosti v državi na okoli tisoč pripadnikov.

Po navedbah katarske televizije Al Jazeera je v regiji skupno med 40.000 in 50.000 ameriških vojakov. Podobne ocene podajajo tudi ameriški mediji. Poleg omenjenih držav so Američani nameščeni še v Savdski Arabiji, Jordaniji in Omanu. Prav tako so prisotni v Turčiji na severnem in Džibutiju na južnem robu regije.

Ključno mesto v varnostni sliki Bližnjega vzhoda pa ima ameriški najtesnejši zaveznik Izrael. Tega naj bi namreč nekdanji državni sekretar ZDA iz začetka 80. let prejšnjega stoletja Alexander Haig označil kot "največjo ameriško letalonosilko na svetu".

Čeprav je Trump v času lanskoletne volilne kampanje obljubljal, da bo "ustavil kaos na Bližnjem vzhodu" in "preprečil tretjo svetovno vojno", so se prav nasprotno od njegove vrnitve v Belo hišo razmere v regiji izredno zaostrile.