Ameriško poletje prisilnih izselitev

V finančni recesiji med 2007 in 2009 je delež revnih Američanov poskočil z 12 na 17 odstotkov, takratni gospodarski šok pa je le senca razmer, ki jih je povzročila pandemija. Kljub naraščanju zaposlovanja so podatki o nezaposlenosti še vedno izjemno zaskrbljujoči. Izginilo je 3,7 milijona delovnih mest, več kot 10 milijonov Američanov je v kategoriji začasno brez dela. Pretekle izkušnje kažejo, da se jih 30 odstotkov po navadi ne vrne na stara delovna mesta. Hkrati novi primeri okuženih kažejo, da bodo morale nekatere zvezne države znova poseči po strožjih ukrepih za preprečevanje širjenja okužb. "Pandemija povzroča globoko škodo trgu delovne sile, veliko delovnih mest se ne bo vrnilo tako kmalu. Zamisel, da se bo gospodarstvo pognalo z zagonom pred pandemijo, se ne bo uresničila," je jasen Mark Zandi, glavni ekonomist podjetja Moody’s Analytics.

Ameriški statistični urad že ugotavlja, da je od začetka pandemije število ameriških družin, ki včasih ali pogosto nimajo dovolj hrane na mizi, naraslo za dve odstotni točki. Kar pomeni približno štiri milijone gospodinjstev. Med temnopoltimi ima takšne težave vsaka peta družina z otroki. Praktično vse gospodarsko razvite države imajo nižjo raven revščine od največjega gospodarstva na svetu. Razmere bi bile še hujše, če ne bi kongres sprejel za ZDA nenavadno darežljivega programa pomoči, ki je vsakemu Američanu namenil 1.200 dolarjev, poleg tega pa za 600 dolarjev zvišal tedensko pomoč za nezaposlene. Kar je za veliko delavcev z najnižjimi plačami celo pomenilo, da so dobili več denarja kot na delovnem mestu. Toda pomoč se bo konec julija iztekla.

Približno tretjina Američanov najema svoja stanovanja, pri čemer gre večinoma za manj premožen sloj prebivalstva. Vsa našteta pomoč in ukrepi posameznih zveznih držav, ki so zamrznila pravico lastnikov nepremičnin, da v času pandemije prisilno izselijo neplačnike, so pomagali, da države ni nemudoma zajel val deložacij. Toda vsak dan je več opozoril, da bodo brez njihovega podaljšanja ZDA priča množici ljudi, ki bodo ostali brez domov in morda končali na ulicah. "To je najhujša gospodarska kriza za zadnjih nekaj generacij Američanov, in če ne bomo sprejeli ustreznih ukrepov tako na zvezni kot lokalni ravni, se bomo spopadli s hudo krizo brezdomstva," že nekaj časa trdi sociolog Matthew Desmond, avtor knjige Deložirani (Evicted).

Najbolj so na udaru temnopolti

Prisilne izselitve imajo hude posledice tudi v manj kriznih časih. Desmond jih v svoji knjigi povezuje s povečano nestabilnostjo sosesk, poslabšanjem kakovosti stanovanj in izgubo delovnih mest za ljudi, ki ostanejo brez strehe nad glavo. Poleg tega deložacije ostanejo del finančne zgodovine posameznika in otežijo njegove možnosti, da najde novo stanovanje. Še posebej v državi, ki je že pred zdajšnjim gospodarskim kolapsom imela hude težave z dostopnimi bivališči. Večina gospodinjstev, ki po prihodkih sodi pod mejo revščine, je za nastanitev porabila najmanj polovico svojih mesečnih prihodkov, četrtina kar več kot 70 odstotkov prihodkov.
 

Sodišča so znova začela delovati in se po hitrem postopku prebijajo skozi zaostanke vloženih tožb za prisilno izselitev, pri čemer zaslišanja po spletu pomenijo, da se jih predvsem starejši in revni pogosto ne udeležijo, kar pomeni avtomatsko deložacijo. Vsak peti od 110 milijonov ameriških najemnikov naj bi bil v nevarnosti, da bo do 30. septembra prisilno izseljen. Pri čemer naj bi bili najbolj prizadeti temnopolti in latinosi. Temnopolta gospodinjstva imajo v povprečju dvakrat več možnosti za deložacijo kot bela. "Zdravstvene in gospodarske posledice pandemije so zanje najhujše, podobno bo tudi na trgu nepremičnin," napoveduje Peter Hepburn, raziskovalec projekta Deložacijski laboratorij, ki deluje v okviru univerze Princeton.

V še večjih težavah so nedokumentirani priseljenci, ki so na milost in nemilost prepuščeni najemodajalcem. V strahu pred izgonom iz države si ne upajo uporabiti zaščite, ki jo ponujajo posamezne zvezne države. Nekateri najemodajalci so v času krize pokazali, da imajo široko srce in so svojim strankam celo oprostili plačila. Drugi se ne zmenijo za pravila. "Imam primer stanovalke, ki so jo nagnali iz stanovanja. Ko je lastniku dejala, da so prisilne izselitve zamrznjene, ji je dejal 'me ne briga, moraš ven'," je najhujše primere opisala Norieliz Dejesus iz organizacije Chelsea Collaborative, ki v kraju Chelsea v zvezni državi Massachusetts pomaga priseljencem iz vzhodne Evrope in Srednje Amerike.
 

Če so pomagali bankam, naj še ljudem

Lastniki stanovanj pravijo, da ne morejo samo oni nositi bremena krize, še posebno ker so mnogi za nakup nepremičnin najeli bančna posojila. "Zakaj ni brezplačne hrane? Ali pa oblačil? Zakaj niso vse druge nujno potrebne stvari v življenju zastonj, prebivališča pa naj bi bila brezplačna?" se sprašuje Sherwin Belkin, pravni svetovalec organizacije Nepremičninski svet New Yorka, ki zastopa lastnike nepremičnin. Po njegovih besedah bi mora vlada stanovalcem, ki v času pandemije ne morejo plačati najemnin, priskrbeti bone, s katerimi bi ti lahko poravnali dolg lastnikom. "Nekaj je narobe, če morajo zasebni podjetniki na svojih plečih prenašati javno stanovanjsko krizo," je prepričan Belkin.

Nekateri najemniki so začeli pozivati k splošni stavki neplačevanja najemnin, s katero bi državo prisilili k novim ukrepom. "Zahtevamo, da mesto, zvezna država in zvezna vlada prekličejo najemnine. Vsak mesec se nam nabira več in več dolga, ni načina, da ga bomo lahko odplačali," je realnost mnogih, ki so ostali brez dohodkov, opisala Elizabeth Blaney iz losangeleškega sindikata najemnikov La Tenants. Njegovi člani menijo, naj zvezne oblasti pomagajo ljudem v stiski, tako kot so pomagale bankam v stiski. Tako je ravnalo mesto Houston v Teksasu, a so 15 milijonov dolarjev pomoči najemnikom razdelili v pičlih 90 minutah, zato je večina ostala praznih rok.

Demokratska večina v poslanskem domu kongresa je že maja sprejela predlog zakona HEROES, ki med drugim namenja sto milijard dolarjev subvencij za najemnike. Toda republikanski senat ni sprejel ponudbe, saj ima vrh desnice težave z novim paketom pomoči, republikanski vodja senatorjev Mitch McConnell že tedne ponavlja, da je treba najprej oceniti učinek dosedanjih državnih posredovanj. Časa nimajo več veliko, le še tri tedne. Tudi po koncu zdajšnje gospodarske krize pa se bodo ZDA še naprej spopadale s stanovanjsko krizo zaradi težko dostopnih socialnih stanovanj.