Ameriško potapljanje plovil v mednarodnih vodah: Britanija naj bi že ukrepala

Kot poroča CNN, naj bi Združeno kraljestvo z ZDA prenehalo deliti obveščevalne podatke o domnevnih plovilih za preprodajo drog, ki plujejo na območju Karibov. Za slednje naj bi se Britanija odločila, ker ne želi biti sokriva pri ameriških vojaških napadih, v katerih je bilo ubitih že 76 ljudi.

Ameriški medij navaja, da so jim informacije o ukrepih, ki naj bi jih sprejela Velika Britanija, razkrili neimenovani viri, ki so seznanjeni z zadevo, Sky News pa poudarja, da Downing Street njihovega poročanja ni zanikal. "Ne komentiramo varnostnih ali obveščevalnih zadev," je predstavnik britanske vlade odgovoril na vprašanja o prenehanju deljenja informacij ter ob tem poudaril, da so ZDA še vedno njihov "najbližji partner na področju obrambe, varnosti in obveščevalnih zadev".

Britansko veleposlaništvo v Washingtonu in Bela hiša se na prošnje medijev za komentar nista odzvala. Uradnik Pentagona pa je dejal, da o obveščevalnih zadevah ne govorijo.

Združeno kraljestvo nadzoruje več področij v Karibih in že več let pomaga ZDA pri identifikaciji plovil, za katera se sumi, da prevažajo droge, da bi jih lahko ameriška obalna straža prestregla. V teh primerih so ladje ustavili, njihovo posadko pridržali, droge pa zasegli.

Premor v izmenjavi obveščevalnih podatkov se je začel pred več kot mesecem dni, poroča CNN, ki se sklicuje na neimenovane vire. Ti pravijo tudi, da se Velika Britanija strinja z oceno komisarja ZN za človekove pravice Volkerja Türka, da napadi pomenijo zunajsodno usmrtitev.

Türk je pred dnevi Washington že pozval, naj razišče zakonitost napadov na plovila, s katerimi naj bi karteli domnevno prevažali drogo. "Iz tega, kar vemo, ti primeri kršijo mednarodno pravo s področja človekovih pravic," je dejal v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP.

Ameriški napadi so ciljali predvsem na plovila v Karibih in vzhodnem Pacifiku, ki naj bi po njihovih navedbah prevažala droge. Vendar pa Washington doslej še ni delil nobenih konkretnih dokazov, da so njihove tarče tudi dejansko tihotapile droge ali predstavljale grožnjo ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je v enem od svojih nastopov sicer delovanje ZDA upravičeval z "dokazi v morju": "Samo poglejte tovor, ki je v morju. Velike vreče kokaina in fentanila vsepovsod."

Preden je ameriška vojska septembra začela uničevati plovila, so se z bojem proti nezakoniti trgovini z drogami ukvarjali organi pregona in ameriška obalna straža, člani kartela in tihotapci drog pa so bili obravnavani kot kriminalci s pravico do dolžnega pravnega postopka.

A po mnenju Trumpove administracije lahko ameriška vojska v skladu z memorandumom, ki ga je administracija poslala kongresu, zakonito ubija osumljene preprodajalce, saj da ti predstavljajo neposredno grožnjo Američanom in so "sovražni borci", ki so v "oboroženem spopadu" z ZDA. Bela hiša je večkrat dejala, da so dejanja administracije "v celoti v skladu s pravom oboroženih spopadov", področjem mednarodnega prava, ki je namenjeno preprečevanju napadov na civiliste.

Vendar pravni strokovnjaki pravijo, da bi pravo oboroženih spopadov še vedno veljalo za civilne preprodajalce drog in da označitev skupine za tujo teroristično organizacijo ne dovoljuje samodejno uporabe smrtonosne sile. Več čolnov, ki so jih zadele ZDA, je bilo bodisi na mestu bodisi se je obračalo, ko so bili napadeni, poroča CNN, kar spodkopava trditev administracije, da so predstavljali neposredno grožnjo, ki je ni mogoče obravnavati s prestrezanjem in aretacijo.

Tudi Kanada, še ena ključna zaveznica ZDA, ki že skoraj dve desetletji pomaga ameriški obalni straži pri prestrezanju osumljenih preprodajalcev drog na Karibih, se je od ameriških vojaških napadov distancirala. Viri so sicer za CNN povedali, da namerava Kanada nadaljevati partnerstvo z obalno stražo, vendar pa naj bi država jasno povedala, da ne želi, da bi se njeni obveščevalni podatki uporabljali za pomoč pri ciljanju ladij za smrtonosne napade.

Letalonosilka ameriške mornarice USS Gerald R Ford je v spremstvu svojih vojaških spremljevalk prispela v Karibsko morje, je po poročanju BBC potrdila ameriška mornarica. Kot so sporočili, je njihova vojaška skupina 11. novembra vstopila na območje odgovornosti ameriškega južnega poveljstva, ki nadzira Latinsko Ameriko in Karibe.

V skupini plovil je letalonosilka USS Gerald R Ford, ki sama vključuje več kot 4000 mornarjev in na desetine letal, z njo pa so tudi rušilci z vodenimi raketami in različna druga plovila.

Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je dejal, da bodo sile "okrepile zmogljivosti ZDA za odkrivanje, spremljanje in prekinjanje nezakonitih akterjev in dejavnosti, ki ovirajo varnost in blaginjo ZDA", ter bodo pomagale "prekiniti trgovino z drogami" in kriminalne združbe v regiji.

Skupina letalonosilk se pridružuje znatnim vojaškim silam, ki so že nameščene v regiji, vključno z več tisoč vojaki, jedrsko podmornico in vojaškimi letali s sedežem v Portoriku. Skupaj tvorijo največjo ameriško prisotnost, razporejeno v Latinski Ameriki in okolici v zadnjih desetletjih.

Prihod udarne skupine, ki jo je prejšnji mesec v regijo napotil predsednik, prihaja sredi napadov na domnevne ladje z drogami in stopnjevanjem napetosti med ZDA in Venezuelo. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in drugi venezuelski uradniki so ZDA obtožili, da so si "izmislile" krizo in poskušale strmoglaviti levo socialistično vlado v državi.

Premik letalonosilk prihaja tudi sredi napetosti med Trumpovo administracijo in kolumbijsko vlado predsednika Gustava Petra. Slednji je v torek varnostnim silam izdal ukaz, naj prekinejo izmenjavo obveščevalnih podatkov z ameriškimi agencijami, dokler se napadi na ladje v Karibih ne ustavijo. Na spletu je zapisal, da mora biti boj proti drogam "podrejen človekovim pravicam karibskega ljudstva".