Le še nekaj dni in vojna na Bližnjem vzhodu se bo prevesila v tretji teden spopadov. Število smrtnih žrtev se veča, prav tako pa kot posledica vojne vznikajo tudi številne druge težave. Po tem, ko je EU sporočila, da se v vojno ne bo vpletala, je ameriški predsednik Donald Trump jezno odvrnil, da ZDA ne potrebujejo pomoči nobene zaveznice. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je medtem potrdil, da je bil v izraelskem napadu v Teheranu v ponedeljek ubit Ali Laridžani, vodja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost in desna roka pokojnega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja.
Iranske oblasti so danes pozvale ljudi, naj se podajo na ulice mest po vsej državi in uprejo sovražnim zarotam. Poziv so oblasti podale v času, ko v Iranu običajno potekajo slovesnosti pred prihajajočim perzijskim novim letom. V številnih mestih so se zbrale množice ljudi.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
17.00
'Nismo še pripravljeni oditi'
Na vprašaje, ali ima za Iran že pripravljen načrt za “dan po tem”, je Trump odgovoril, da bi, če bi odšli zdaj, potrebovali 10 let, da bi obnovili državo. “Vendar še nismo pripravljeni oditi. Odšli bomo v bližnji prihodnosti, v zelo bližnji prihodnosti,” je napovedal.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
16.13
Trump jezen na članice Nata
Trump je na Truth Social objavil dolg zapis, usmerjen proti Nato članicam. Kot je dejal, se je večina zaveznic odločila, da se ne želi vpletati v vojno z Iranom. Trump pravi, da ga to ne preseneča, saj da je Nato vedno imel za “enosmerno ulico”. “Zaradi dejstva, da smo dosegli takšen vojaški uspeh, ne potrebujemo več pomoči držav Nata – NIKOLI JE NISMO! Enako velja za Japonsko, Avstralijo ali Južno Korejo,” je zapisal. “Pravzaprav, kot predsednik ZDA, daleč najmočnejše države na svetu, NE POTREBUJEMO POMOČI NIKOGAR!” je nadaljeval.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
15.15
Nadaljevanje vojne bi lahko v lakoto pahnilo milijone ljudi
Če se bo vojna na Bližnjem vzhodu nadaljevala še do poletja, bi se dodatnih 45 milijonov ljudi po vsem svetu lahko soočilo z akutno lakoto zaradi povišanja cen, je na novinarski konferenci v Ženevi opozoril namestnik izvršne direktorice Svetovnega programa za hrano (WFP) Carl Skau.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
14.33
V izraelskem napadu umrl libanonski vojak
V izraelskem napadu v regiji Nabatieh na jugu Libanona je umrl libanonski vojak, še štirje pa so bili ranjeni, je danes v izjavi sporočila libanonska vojska. Medtem se nadaljujejo spopadi med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, Izrael naj bi danes izvedel tudi zračne napade v bližini bejrutskega letališča.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
14.13
Poljska ne bo napotila vojakov v Iran
Poljski premier Tusk je povedal, da njegova država ne bo poslala vojakov za sodelovanje v vojni v Iranu, potem ko je predsednik Trump pozval zaveznike, naj pomagajo oblikovati koalicijo za zagotavljanje varnosti Hormuške ožine. Dodal je, da to velja za poljske kopenske, zračne in pomorske sile, ki se še vedno krepijo zaradi konflikta ob meji z Ukrajino.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
13.35
"Nato se sooča s slabo prihodnostjo, če države ne bodo pomagale zavarovati Hormuške ožine"
NATO je obrambno zavezništvo, ki je geografsko omejeno pri svojih operacijah. Najbolj temeljno načelo zavezništva je t. i. kolektivna obramba, kar pomeni, da če je ena država članica NATO napadena, zavezništvo to smatra kot napad na vse države članice NATO. Ta kolektivna obramba, opisana v 5. členu Severnoatlantske pogodbe, se sproži, ko država članica doživi oborožen napad in zahteva kolektivno ukrepanje kot odgovor. Vodja zunanje politike EU Kaja Kallas je včeraj povedala, da je Trumpova zahteva "izven območja delovanja zveze Nato", medtem ko je tiskovni predstavnik nemške vlade dejal, da vojna "nima nič opraviti s paktom".
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
13.26
Kitajska ponuja humanitarno pomoč Iranu, Jordaniji, Libanonu in Iraku
"Trenutni konflikt je povzročil hudo humanitarno katastrofo za ljudi v državah v regiji, vključno z Iranom," je v Pekingu povedal tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Lin Jian. Kitajska je že prej sporočila, da bo zagotovila 200.000 dolarjev za podporo staršem učencev, ki so bili ubiti v raketnem napadu na osnovno šolo v Iranu.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
13.20
Več deset milijonov ljudi se bo soočilo s hudo lakoto, če se bo vojna nadaljevala
Desetine milijonov ljudi bo do junija soočenih s hudo lakoto, če se vojna v Iranu nadaljuje, navaja analiza Svetovnega programa za prehrano (WFP). Pričakuje se, da bo dodatnih 45 milijonov ljudi potisnjenih v hudo lakoto zaradi rasti cen hrane, nafte in transporta, s čimer bo globalno število preseglo trenutni rekord 319 milijonov, je novinarjem v Ženevi povedal namestnik izvršnega direktorja Svetovnega programa za prehrano Carl Skau.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
13.09
Združeni arabski emirati poročajo o novih napadih
Združeni arabski emirati so sporočili, da so njihove protizračne obrambe odzvale na napad, v katerem je Iran proti državi izstrelil 10 balističnih raket in 45 dronov.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
12.57
Iran zasegel stotine naprav Starlink
Iransko ministrstvo za obveščevalne službe sporoča, da je zaseglo stotine sistemov Starlink, ki omogočajo povezavo z internetom preko satelitske mreže, in trdi, da so jih v državo tihotapili ZDA in Izrael. Dodali so, da je pridobivanje ali uporaba sistemov Starlink kaznivo dejanje, ki se lahko med vojno kaznuje z najstrožjimi kaznimi, zlasti za tiste, ki so povezani s sovražnikom ali delujejo v njegovem imenu.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
11.35
Iran krivi ZDA in Izrael za napetosti v Hormuški ožini
V telefonskem pogovoru z generalnim sekretarjem ZN Antonijem Guterresom je Aragči povedal, da mora vsaka država in mednarodna institucija, ki skrbi za mir in varnost, obsoditi ZDA in Izrael ter zahtevati "preklic njihove vojaške agresije proti iranskemu narodu", poroča iranska novičarska agencija Tasnim.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
11.29
Civilisti v Iranu "plačujejo visoko ceno"
Vincent Cassard, vodja delegacije Rdečega polmeseca v Iranu, je povedal, da je vojna povzročila "velik pritisk" na Irance. "Velike izgube življenj so zaskrbljujoče," je dejal. "Vsakdanje življenje v Teheranu je moteno." Povedal je tudi, da poškodovane šole in bolnišnice ter objekti Iranskega rdečega polmeseca kažejo "visoko ceno, ki jo civilisti plačujejo zaradi sovražnosti."
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
11.17
Iran poslal rakete nad Izrael
Izraelske obrambne sile (IDF) pravijo, da je Iran ponovno izstrelil rakete proti Izraelu.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
10.37
Laridžani in njegov sin ubita v skrivnem stanovanju
"Laridžani in poveljnik enot Basidž sta bila ponoči eliminirana in sta se skupaj s Hamenejem, vodjo programa uničenja, ter vsemi drugimi iz osi zla, ki so bili odstranjeni, pridružila v globinah pekla," je dejal Katz.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
10.29
Laridžani naj bi bil mrtev
Izraelski obrambni minister Israel Katz je pravkar izjavil, da je bil ubit iranski varnostni vodja Ali Laridžani.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
10.16
Odpiranje Hormuške ožine z vojaškimi spremljavami ni trajnostna rešitev, opozarja agencija ZN
Spremljanje tankerjev skozi Hormuško ožino z vojaškimi spremstvi ni zagotovljena ali "trajnostna" varnostna strategija, je dejal vodja Mednarodne pomorske organizacije (IMO) pri ZN. Takšna spremstva ne bodo stoodstotno zagotovila varnega prehoda ladij skozi to ključno plovno pot, za katero je Iran napovedal, da jo bo zaprl za sovražne države, je Arsenio Dominguez povedal za Financial Times. "Tveganje se zmanjša, vendar še vedno obstaja. Trgovske ladje in pomorščaki so lahko prizadeti," je dodal.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
09.46
Izrael trdi, da so ubili poveljnika iranske sile Basidž, Gholamrezo Soleimanija.
Po njihovih navedbah je domnevna likvidacija Soleimanija pomemben udarec za iranske strukture poveljevanja in nadzora, hkrati pa so napovedali, da bodo še naprej odločno ukrepali proti iranskim poveljnikom. Iran se na navedbe za zdaj še ni odzval.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
09.06
Izrael se želi znebiti Alija Laridžanija
Izrael je v ponedeljek zvečer v napadu na Teheran želel ubiti Alija Laridžanija, vodjo iranskega Vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je sporočil izraelski vir, seznanjen z zadevo. Ali jim je uspelo še ni znano, je pa zjutraj načelnik generalštaba Izraelskih obrambnih sil (IDF) general Eyal Zamir dejal, da so v Iranu dosegli "pomembne uspehe".
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
08.38
Azijske države z varčevalnimi ukrepi
Skoraj 90 odstotkov nafte in plina, ki je lani teklo skozi Hormuško ožino, je bilo namenjeno Aziji, ki je največja svetovna uvoznica nafte. Šrilanka je zato vsako sredo razglasila za državni praznik z namenom ohranjanja goriva, vozniki pa morajo zdaj registrirati tudi nacionalno kartico, ki odmerja količino goriva, ki ga ljudje lahko kupijo. V Mjanmaru smejo zasebna vozila obratovati le vsak drugi dan, Bangladeš pa je pospešil počitnice na univerzah in uvedel načrtovane izpade elektrike po vsej državi z namenom varčevanja z energijo. Na Filipinih so nekatere vladne pisarne zaposlenim odredile delo od doma vsaj en dan na teden.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
08.32
Izraelska vojska izvedla "kombinirani val napadov"
Vojska navaja, da so napadi v Teheranu zadeli poveljniške centre, izstreliščne položaje in sisteme protizračne obrambe. V Širazu sta bila zadeta poveljniški center notranjih varnostnih sil in položaj balističnih raket, v Tabrizu so napadi "razmontirali" dodatne sisteme protizračne obrambe, sporoča IDF.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
08.12
Ameriško veleposlaništvo v Bagdadu se brani z Gatlingovim topom
Gatlingov top oziroma rotirajoči top je zmožen izstreliti 4500 nabojev na minuto. Nameščene ima radarje, senzorje in komunikacijske module, nameščen pa je na 35-tonsko prikolico, kar mu zagotavlja mobilnost in zmožnost hitrega zaznavanja ter uničevanja, navaja poročilo za Zvezo za zagovorništvo protiraketne obrambe (MDAA).
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
08.11
Več kot 50 kulturnih spomenikov poškodovanih v Iranu
Po navedbah iranskega ministrstva za dediščino je bilo zaradi stalnih ameriških in izraelskih napadov na državo poškodovanih najmanj 56 muzejev, zgodovinskih spomenikov in kulturnih objektov. Ministrstvo pravi, da je bilo od skupnega števila poškodovanih objektov najmanj 19 poškodovanih v prestolnici Teheran, med njimi palača Golestan, teheranski bazar ter nekdanja stavba Senata. Prejšnja poročila so navedla, da so bili poškodovani tudi kulturni spomeniki v osrednjem mestu Isfahan, vključno z deli mošeje Imam Šah, ki se nahaja na zgodovinskem območju trga Nagš-e Džahan, vpisanega na Unescov seznam svetovne dediščine.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
07.45
Posnetek drona, ko leti nad ameriško ambasado v Iraku
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
07.36
Ameriška vojaška ladja opažena pri Singapurju
Ameriška pomorska bojna ladja, za katero se domneva, da prevaža tisoče marincev in mornarjev na Bližnji vzhod, se po podatkih pomorskega sledenja bliža Melaškemu prelivu pri Singapurju na poti v regijo. Desantna jurišna ladja USS Tripoli se je približala Singapurju na jugozahodnem robu Južnokitajskega morja, poroča CNN.
Ameriške pomorske ladje pogosto plujejo z izklopljeni mi oddajniki AIS. Za ladjo Tripoli se domneva, da prevaža enote 31. pomorske ekspedicijske enote (MEU) s sedežem v Okinawi, hitre posredovalne sile z 2200 osebjem.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
07.35
Napad na vas na jugu Libanona
Potem ko je IDF pozval k evakuciji, so izvedli napade na vas Arab Al-Jal.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
07.32
Izraelska vojska poziva k evakuaciji
Izraelska vojska je prebivalce libanonske vasi Arab al-Jal na jugu Libanona pozvala k umiku pred bližajočim se napadom. Tiskovni predstavnik izraelske vojske je sporočil, da je cilj napada "vojaška infrastruktura", ki pripada Hezbolahu, ter da bi morali prebivalci okoliških stavb nemudoma zapustiti območje.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
07.21
Štirje mrtvi v Bagdadu
Več eksplozij je pretreslo iraško prestolnico Bagdad. Po pričevanjih prebivalcev in varnostnih virov so bile v letalskem napadu na stavbo, ki jo je uporabljala ena od s strani Irana podprtih skupin, ubite vsaj štiri osebe, izvedeni pa so bili tudi napadi z droni na ameriško veleposlaništvo.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
07.13
Vojna v Iranu se nadaljuje že 18. dan
Vojna je po navedbah iranskih in libanonskih uradnikov zahtevala življenja vsaj 1300 ljudi v Iranu, vsaj 850 v Libanonu in 12 v Izraelu. Najmanj 13 pripadnikov ameriške vojske je bilo ubitih, med njimi šest v letalski nesreči v Iraku prejšnji teden. Več kot milijon ljudi je bilo razseljenih v Libanonu, kar je približno 20 odstotkov prebivalstva te države.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
Spopadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo že 18. dan. V zračnem napadu na hišo v bagdadskem okrožju Jadriya so bili ubiti štirje ljudje, več drugih pa je bilo ranjenih, katarsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so prestregli raketo, njeni ostanki pa da so v industrijski coni povzročili požar, na vzhodu Savdske Arabije naj bi prestregli 12 dronov, poroča Al Jazeera.
Ob tem medij še poroča, da naj bi jim več poročil in virov potrdilo, da so rakete in droni zadeli ameriški diplomatski kompleks v bližini letališča v Bagdadu. O žrtvah za zdaj ni poročil.
Uničenje po izraelsko-ameriških napadih v IranuFOTO: Profimedia
Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bila v izraelskem zračnem napadu na območje Aaramoun v governoratu Gorski Libanon ranjena ena oseba, napadi na Bejrut in območje na jugu in vzhodu države sredi vdora izraelskih kopenskih čet medtem še naprej trajajo.
Voditelji Združenega kraljestva, Kanade, Francije, Nemčije in Italije so ob tem po poročanju BBC-ja izdali skupno izjavo, v kateri so opozorili, da bi imela obsežna izraelska kopenska ofenziva v Libanonu "uničujoče humanitarne posledice".
Izraelska vojska je medtem prebivalcem libanonske vasi Arab al-Džal v južnem Libanonu ukazala, naj pobegnejo pred neizbežnim napadom.
Neuslišani pozivi
Ameriški predsednik Donald Trump še naprej zagotavlja, da so ZDA v vojni z Iranom praktično že zmagale in da so uničile iranske vojaške zmogljivosti, vendar pa vseeno želi pomoč zaveznic pri varovanju Hormuške ožine in pri zagotavljanju varnega izvoza nafte z Bližnjega vzhoda. Presenečen je, da več svetovnih voditeljev "ni željnih sodelovanja na ključni poti za prevoz nafte" ter tudi "izjemno nezadovoljen" z Združenim kraljestvom.
Britanski premier Keir Starmer je namreč sporočil, da se ne bodo vpletali v "širšo vojno", a pri tem ni sam. Tudi nemški kancler Friedrich Merz je sporočil, da "ta vojna ni stvar Nata". Zavezništvo medtem pravi, da so "zavezniki že okrepili prizadevanja za dodatno varnost v Sredozemlju".
Zunanji ministri EU so se odločili, da ne bodo širili svojih pomorskih operacij okoli Hormuške ožine.
Trump je nato danes na Truth Social objavil dolg zapis, usmerjen proti Nato članicam. Kot je dejal, se je večina zaveznic odločila, da se ne želi vpletati v vojno z Iranom. Trump pravi, da ga to ne preseneča, saj da je Nato vedno imel za "enosmerno ulico". "Zaradi dejstva, da smo dosegli takšen vojaški uspeh, ne potrebujemo več pomoči držav Nata – NIKOLI JE NISMO! Enako velja za Japonsko, Avstralijo ali Južno Korejo," je zapisal. "Pravzaprav, kot predsednik ZDA, daleč najmočnejše države na svetu, NE POTREBUJEMO POMOČI NIKOGAR!" je nadaljeval.
Kasneje je v Ovalni pisarni novinarjem dejal, da Nato zaveznice deljajo "neumno napako". "Ne potrebujemo jih, ampak bi morali biti tam."
Azija z ukrepi za varčevanje z gorivom
In če torej Trump poudarja ameriško-izraelske uspehe v vojni, pa je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung opozoril, da je treba v času trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu upoštevati najslabši možni scenarij na področju energije. Zato poziva k diplomatskim prizadevanjem in osredotočanju na iskanje stabilnih alternativnih virov energije.
Tudi izvršni direktor Hongkonga John Lee se strinja, da bo azijsko finančno središče, skupaj s preostalo Azijo, kot posledico vojne doživelo pretrese in nestanovitnost zaradi motenj v oskrbi z nafto in naraščajočih cen.
Azijske države tako uvajajo vrsto varčevalnih ukrepov, da bi prihranile gorivo, piše BBC. Šrilanka je tako srede razglasila za praznik, s čimer želijo privarčevati pri gorivu, ob tem pa se morajo vozniki za točenje goriva po novem tudi registrirati za "nacionalno vozovnico", ki določa količino goriva, ki jo lahko ljudje kupijo.
V Mjanmaru lahko zasebna vozila vozijo le vsak drugi dan - odvisno od številke registrske tablice -, Bangladeš je na univerzah uvedel ramadanske praznike in po vsej državi uvedel načrtovane izpade električne energije zaradi varčevanja z energijo, na Filipinih pa so nekateri vladni uradi odredili, da morajo zaposleni delati od doma vsaj en dan v tednu.
Izrael po navedbah obrambnega ministra ubil Laridžanija
"Šef generalštaba me je pravkar obvestil, da sta bila Laridžani, sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost, in vodja Basidža - iranskega osrednjega represivnega aparata - sinoči eliminirana," je glede na izjavo njegovega ministrstva dejal Kac.
Dodal je, da sta se pokojnika "v globinah pekla" pridružila "vodji programa uničenja" Hameneju in vsem drugim eliminiranim predstavnikom iranskega režima.
Izraelski mediji so pred tem poročali, da je vojska ponoči med drugim napadla lokaciji, na katerih naj bi se nahajala Laridžani in Solejmani. Usoda tako enega kot drugega sprva ni bila znana, nakar je izraelska vojska potrdila smrt poveljnika zloglasne milice Basidž, ki deluje pod okriljem iranske revolucionarne garde (IRGC) in naj bi imela osrednjo vlogo pri zatiranju protestov v islamski republiki.
Laridžanija je iranski predsednik Masud Pezeškian za vodjo sveta za nacionalno varnost in Hamenejevega predstavnika v tem organu imenoval avgusta lani. Iranski mediji ga opisujejo tudi kot svetovalca vrhovnega voditelja, ki je umrl v izraelsko-ameriških napadih 28. februarja. Med letoma 2008 in 2020 je bil predsednik parlamenta, še prej je dve leti deloval kot glavni jedrski pogajalec Teherana.
