Andrew Tate – učitelj za prave moške

Na Hrvaškem vitezi brezmadežnega Marijinega reda vsako prvo soboto v mesecu še vedno klečijo na trgih in molijo za vrnitev pravih vrednot in za jasne vloge v odnosih: Moški naj hrepenijo po spoštovanju, ženske pa po ljubezni! Ob tem je še Andrew Tate, eden najbolj uspešnih učiteljev vrnitve prave in zdrave moškosti, pristal za zapahi, potem ko je premoženje ustvaril z izkoriščanjem in zlorabljanjem žensk. Nemogoče je, da je vse to povezano, kako bi le bilo – v tem podivjanem modernem svetu, ko moškim feministke ne dovolijo več, da so moški. Ali pač? 

Evangelij po Tatu

Vsi že vemo, da je Andrew Tate zaslovel tako kot večina bodočih gurujev za (samo)pomoč in analitikov velikih družbeno-političnih sprememb – udeležil se je resničnostnega šova, iz katerega je bil odstranjen, po tem ko se je pojavil posnetek njegovega napada na žensko, ki se je je lotil s pasom. Od tam do milijonarja pot ni bila preveč zahtevna. Kot pravi Tate, pravi moški svojega uspeha ne gradi na uspešnem opravljanju svojega dela (to je rezervirano za zgube), namesto tega se vse podredi in vrti okoli denarja. Uspeh je enako denar. Še sreča, da pravi moški živijo tukaj in zdaj, ko jim ekonomski sistem in psihološki profili naše družbe omogočajo take vrste triumfa. Saj veste, najbolj važno je postati zavidanja vreden v očeh tistih, ki te opazujejo. Naključje? Niti ne. V evangeliju po Tatu navdih iščejo povprečni zagovorniki znanosti (agresija je moškim prirojena, podobno kot biološka potreba žensk, ki si iščejo najboljšega partnerja zato, ker si s tem podaljšujejo svojo možnost preživetja) in udomačeni šovinisti, ki si naglas in javno ne upajo priznati, da bi bilo živeti res dobro, če bi se jim v postelji nenehno menjavale 18- ali 19-letnice in če bi vse ženske tega sveta končno dojele, da je njihova naloga, da so doma, rojevajo in razmišljajo predvsem o tem, kako povišati ugled svojemu moškemu. In zelo pomembno – da bi vse feministke (pripadnice res skrajno neumne in bedne sorte ljudi) že enkrat utihnile.

Univerza po Tatu

Kakšno sprenevedanje si dovoljujemo, če se pretvarjamo, da njegova popularnost in teoretiziranje, ki si ga je ogledalo več milijonov ljudi (ob tem, da je bil Tate v lanskem letu ena izmed 10 najbolj pogostih iskanj na Googlu), nimata realnih učinkov in posledic? Da njegovi nauki niso vpisani v pričakovanja, odnose in travme?

V splošni kulturni sprejetosti nasilja in šovinizma, ko se glasno in pogumno kliče po vrnitvi patriarhata, so Tata kot učitelja mladih in pravih moških pomagali ustoličiti nekateri njegovi starejši prijatelji, recimo Donald Trump in Elon Musk, ki mu je po nakupu Twitterju omogočil veliko vrnitev nazaj na to omrežje, po tem ko je bil izgnan iz praktično vseh najbolj znanih mest virtualnega komuniciranja. Na Twitter se je vrnil kot žrtev cenzure, ker je samo izrazil svoje mnenje o tem, da bi ženske lahko prevzemale svoj del odgovornosti, kadar so žrtve spolnega nasilja. Tako je to z mnenji v demokraciji in svetu, ki naj bi mu zavladale ženske.

Njegovi zagovorniki, ki si poleg pogleda na ženske z njim delijo še ostala skrajna politična stališča, so pod bremeni zgodbe o cenzuri, krivici in lažeh mainstream medijev in politike prepričani, da so oni mesije, ki lahko razblinijo matrico. Ko svojo vero razodevajo, največkrat žalijo, ponižujejo, dehumanizirajo, razpihujejo sovraštvo in odkrito napeljujejo k nasilju, ob tem pa se sklicujejo na svobodo govora in številne podpornike, zveste slušatelje, ki si teh vsebin očitno želijo. Tate jim je – ljudski, kot je – prijazno ustregel, ko je v letu 2021 ustanovil univerzo Hustlers, ki je mlade fante učila o uspehu, denarju, naložbah in ženskah. Univerza je vmes zaprla spletno stran, nauk pa ostaja in vztraja.