Velika Britanija je že dolgo na napačni poti – od deindustrializacije, deregulacije, privatizacije, varčevalnih ukrepov in brexita, je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Andy Burnham, ki je julija na premierskem položaju nasledil Keirja Starmerja. Obljubil je, da bo državo vrnil na pravo pot in ljudem povrnil upanje.
"Resnica je naslednja: ko smo se odpovedali javnemu nadzoru, smo ljudi pustili brez zaščite. (...) Podpora tako mladim kot starejšim se je postopoma manjšala in država danes za to plačuje visok davek," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Glede brexita meni, da je ta državi povzročil več škode kot koristi. "Brexit nam ni dal nadzora. Izgubili smo del nadzora, ki smo ga imeli nad svojim gospodarstvom, saj nas je desetletje nizke rasti postavilo v šibkejši položaj, izgubili smo tudi del nadzora nad priseljevanjem," je njegov nagovor v Liverpoolu povzela nemška tiskovna agencija dpa.
Po njegovih besedah Velika Britanija brez odločitve o dolgoročnem odnosu "s trgom, ki je za nas še vedno največji," ne more oblikovati jasne poti v prihodnost.
Glede stanovanjske problematike je napovedal reformo sistema dolgoročnega najema in najemnikom sporočil: "Konec je časov, ko so vas izžemali do zadnjega centa."
Napovedal je sprejetje zakonodaje, s katero bi "odpravili ideološko prepoved javnega lastništva vodovodnih podjetij, ki jo je uvedla Margaret Thatcher", ter spregovoril o "novi družbeni pogodbi za 21. stoletje", poroča BBC.
Po navedbah AFP je napovedal tudi reformo britanskega pokojninskega sistema od leta 2030.
Kot je dejal, bo na vrhu EU – Združeno kraljestvo, ki je predviden do konca leta, predstavil različne možnosti za opredelitev dolgoročnih odnosov med Londonom in Brusljem, poroča AFP. "Obstajajo različne možnosti. In videl bom, ali bomo lahko dosegli soglasje o eni izmed njih, ki nam bo prinesla jasnost (...) glede našega stališča in prihodnosti celine, na kateri živimo," je izjavil.
V govoru se je britanski premier dotaknil tudi zunanje politike in mednarodnih kriz. Obljubil je, da bo ostal neomajen pri zavezništvih, krepitvi obrambe, podpori Ukrajini in odzivanju na grožnje, ki bi lahko prišle iz Rusije, Irana ali od drugod. Pozval je tudi k odločnejšemu ukrepanju v prid rešitvi dveh držav na Bližnjem vzhodu, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.