Irancem je že približno teden dni (delno) onemogočen dostop do dveh najbolj popularnih družbenih omrežij za komunikacijo med sabo in s svetom, Instagrama in Whatsappa. Pred protesti sta bili omrežji sicer edini, katerih uporabo je iranska vlada še dovoljevala, v zadnjih letih je namreč blokirala več drugih platform, vključno s Facebookom in Twitterjem, prav tako so začasno omejili dostop do Telegrama, YouTuba in TikToka, piše BBC.
V četrtek zvečer naj bi internet znova (delno) vzpostavili, v petek pa je bila povezava s svetovnim spletom po skoraj celi državi znova onemogočena. "Ljudje v Iranu so odrezani od spletnih aplikacij in storitev," je ob tem tvitnil vodja Instagrama Adam Mosseri in dodal, da "upajo, da bo njihova pravica do svetovnega spleta hitro ponovno vzpostavljena".
Kdo onemogoča dostop - Meta ali vlada?
Ob tem pa iz Irana prihajajo tudi kritike na račun Mete, rekoč, da naj bi jim dostop do svojih storitev onemogočilo podjetje samo. Njegovi delavci naj bi na Instagramu brisali posnetke, ki ozaveščajo o protestih in izrekajo podporo iranskim ženskam, prav tako mnogim ne dovoli vstopa v njihov Whatsapp račun. Pravijo, da so vladne blokade interneta navadno drugačne, saj se izvajajo s pomočjo cenzure. Do vsebine tako navadno lahko uporabniki s spremembo VPN naslova vseeno dostopajo, v petek pa to ni bilo mogoče.
BBC poroča, da so izpadi interneta v veliki meri posledica vladne izključitve največjega mobilnega operaterja. Iran Mobile Communications Company ima več kot 60 milijonov strank, njegov odklop pa naj bi temeljil na "varnostnih vzrokih," je v začetku tedna sporočil iranski minister za komunikacijo Eisa Zarepour. Toda na NetBlocku, skupini za monitoring interneta, sumijo, da razlog tiči drugje - internet je namreč eno največjih orodij, ki jih imajo iranske oblasti v rokah, ko na ulicah izbruhnejo nemiri. V Iranu ni zasebnih mobilnih omrežij, internet pa je edini prostor, kjer lahko protestniki delijo svoj glas.
"Skrbi nas. Če bo Iran ugasnil internet, bo svet pozabil na nas," je dejal eden izmed iranskih aktivistov, ki ni želel biti imenovan. Prav tako bo onemogočeno organiziranje kampanj, saj se Iranci brez družbenih medijev ne bodo mogli povezati v tako velike skupine. "Za ukinjanje povezav z internetom se iranske oblasti odločijo le, ko se bojijo, da protesti predstavljajo grožnjo režimu," je dejal Shayan Sardarizadeh iz BBC-jeve enote za dezinformacije. "Ukinitev je učinkovito orodje, ki resno škoduje zmožnosti protestnikov, da se organizirajo, komunicirajo in obveščajo zunanji svet, hkrati pa prinaša tudi ogromno tveganje za iransko gospodarstvo, podjetja in javne službe," blokade interneta še komentira Sardarizadeh.
Podobno se je zgodilo tudi leta 2019 med protesti proti visokim cenam goriv, ki veljajo za najbolj krvave proteste v državi. Takrat so oblasti dostop do interneta omejile za nekaj dni, ljudje pa se zato bojijo, da bodo devetdnevni protesti eskalirali in da se bo zgodovina ponovila.
Anonymous vdrli v več spletnih strani in nadzornih kamer
S kampanjo proti Iranski vladi je zato začela tudi hekerska skupina Anonymous. Vdrli so v več z državo povezanih medijev in spletnih strani in jih ugasnili. Na Twitter računu, ki je povezan s skupino, pa so zapisali, da so na iransko vlado izvedli več kibernetskih napadov, s katerimi so izrazili podporo protestom po smrti Mahse Amini.
Glavni tarči napadov sta bili glavni spletni strani iranske vlade, prva je namenjena ponudbi več spletnih storitev, druga pa objavljanju vladnih novic. Skupina Anonymous je izbrisala vso bazo podatkov. Za kratek čas so zaustavili tudi oddajanje državne televizije in novičarske agencije Fars. Iranska vlada uradnega odziva na hekerske napade še ni podala, piše Al Jazeera.
Skupina se je kasneje odločila še za napad na Iranski varnostni sistem, po poročanju Independenta naj bi vdrla v več tisoč nadzornih kamer.
Pomoč z internetom obljubljajo tudi ZDA
Z internetnim zatiranjem vlade se ne strinjajo niti ZDA. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je povedal, da bodo zato Združene države ublažile omejitve interneta za Iran. "Pomagali bomo zagotoviti, da Iranci ne bodo izolirani in v temi," je dejal.
Omilitev nadzora nad programsko opremo bo tako ameriškim tehnološkim podjetjem omogočila, da bodo svoje poslovanje lahko razširila v Iran. Po Blinknovih besedah bo sprostitev omejitev "konkreten korak proti zagotavljanju pomembne podpore Irancem, ki zahtevajo spoštovanje svojih osnovnih pravic". Dodal je, da je jasno, da se iranska vlada "boji svojih ljudi".
Ameriško finančno ministrstvo pa je sporočilo, da bo poteza pomagala pri preprečevanju vladnih poskusov pri cenzuriranju in nadziranju njihovih ljudi. Malo verjetno pa je, da bo sprostitev interneta imela takojšen učinek, saj ne bo zmogla odstraniti "vseh orodij komunikacije represije," so še dodali.
Uradno število mrtvih protestnikov naraslo na 35
V več kot tednu dni trajajočih protestih, ki so v Iranu izbruhnili po smrti 22-letne Mahse Amini v policijskem pridržanju, je bilo po poročanju državnih medijev ubitih najmanj 35 ljudi, med njimi tudi pet pripadnikov varnostnih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pred tem je bilo uradno število smrtnih žrtev 17, med njimi pa naj bi bilo tudi pet pripadnikov varnostnih sil.
22-letnico je iranska moralna policija aretirala zaradi domnevno neprimernega nošenja islamske naglavne rute hidžab. Aktivisti trdijo, da je umrla zaradi udarca v glavo, medtem ko policija zavrača krivdo za njeno smrt in zanika, da bi jo pretepali ali z njo slabo ravnali. V več kot tednu dni protestov, ki so sledili smrti Amine, je iranska policija samo v provinci Guilan aretirala 739 protestnikov, med njimi 60 žensk, je po poročanju državnih medijev danes dejal načelnik policije v omenjeni provinci.
Minister je nato ponovil, da vlada vzrok njene smrti še preiskuje in kritiziral vse tiste, ki "zavzemajo neodgovorna stališča, spodbujajo nasilje ter slepo sledijo ZDA in evropskim državam".
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.