Ascent Resources in njegovo hčerinsko podjetje Ascent Slovenia sta spor pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) sprožila poleti 2022. Sloveniji sta očitala kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini.
Podjetji sta trdili, da je Slovenija dejansko onemogočila njuno naložbo v pridobivanje plina po metodi t. i. hidravličnega lomljenja (fracking) v Petišovcih in od Slovenije zahtevali skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.
Arbitražni tribunal pri ICSID je težko pričakovano odločitev v tem postopku sprejel v torek. Z njo je zavrnil vse očitke tožnikov, da je Slovenija s svojim ukrepanjem v povezavi s črpanjem zemeljskega plina v Petišovcih kršila pogodbo o energetski listini, je v današnji izjavi za javnost povedala generalna državna odvetnica Ana Kerševan.
"Posledično je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen," je dejala. Šlo je za zahtevo za plačilo odškodnine v natančni višini 598,7 milijona evrov, pri čemer je bil zahtevek pred tem še za skoraj 60 milijonov evrov višji. Tožnikoma je tribunal ob tem naložil, da morata Sloveniji plačati tri milijone evrov za njene stroške, medtem ko stroške postopka krijeta stranki v enakih deležih.
Kerševan je poudarila, da je Državno odvetništvo RS Slovenijo v tem arbitražnem postopku skupaj z mednarodno ekipo strokovnjakov zastopalo prvič, odkar imajo to zakonsko pristojnost. Postopek je bil z vidika vsebinskih in procesnih vprašanj izjemno kompleksen, je povedala.
Arbitražna odločba je po njenih besedah na področju urejanja dopustnosti t. i. frackinga precedenčna, zato pričakuje, da bo odmevala tudi mednarodnopravno. Uspeh v postopku pa je za Slovenijo velikega pomena tudi z javnofinančnega vidika, saj bi neuspeh v postopku državni proračun lahko obremenil za več sto milijonov evrov.
Spor se je začel, ko je Agencija RS za okolje (Arso) marca 2019 odločila, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki sta ga načrtovala Ascent Resources in slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu pritrdilo.
Maja 2022 je nato začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki je uvedla popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. Novela je obenem prinesla dodatne definicije nekaterih pojmov, izpopolnila področje reguliranih poklicev v rudarstvu in opredelila nekatere prekrške.
Na državnem odvetništvu so bili s sprožitvijo spora seznanjeni leta 2020, po izdaji odločbe Arsa o presoji vplivov na okolje. Vlagatelja sta ob tem predlagala mirno rešitev spora oziroma poravnavo, ki pa jo je Slovenija leta 2021 po proučitvi njunih očitkov iz strokovnih razlogov ter po oceni, da lahko v primeru arbitraže spor uspešno ubrani, zavrnila, je povedala višja državna odvetnica Nataša Pintar Gosenca.
Novo uradno obvestilo o sporu, v katerem sta vlagatelja še razširila svoje očitke o kršitvi pogodbe o energetski listini, je Slovenija prejela leta 2022, dan po sprejemu novele zakona o rudarstvu. Nekaj mesecev pozneje sta vložila še zahtevo za arbitražo, s čimer se je formalno začel arbitražni postopek.
Ključna očitka tožnikov sta bila dva, je pojasnila Pintar Gosenca. Prvi se je nanašal na odločbo Arsa glede presoje vplivov na okolje, kar se jima je zdelo diskriminatorno, drugi pa na prepoved hidravlične stimulacije na Petišovskem polju oziroma na celotnem ozemlju Slovenije. Med drugim naj bi poslancem očitala, da so v postopku sprejemanja novele zakona do njiju izražali določeno mero sovražnosti. Trdila sta, da ju Slovenija obravnava nepošteno in diskriminatorno v primerjavi z drugimi investitorji.
Slovenija je očitke zavračala s pojasnilom, da je popolno prepoved frackinga sprejela v javnem interesu varstva okolja in zdravja ljudi, ki na tem območju živijo. "S številnimi dokazi je izkazala, da je bil postopek v parlamentu transparenten, da nista bila obravnavana diskriminatorno, ter da sta bila deležna popolnoma enake obravnave kot katerikoli predstavnik zainteresirane javnosti, ki želi izvedeti več o predlogu zakona podati svoje pripombe," je povedala Pintar Gosenca.
Poudarila je, da je odločba, ki so jo vsi trije člani arbitražnega tribunala sprejeli soglasno, dokončna, pravnih možnosti za drugačno vsebinsko odločitev pa da je zelo, zelo malo. Glede Sloveniji dosojenih treh milijonov evrov za stroške pa je dejala, da si jih bodo prizadevali izterjati, če jih tožnika ne bi prostovoljno plačala.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.