Aretirali tajkuna, povezanega z Vučićevo stranko: vloge zavarovane do 50.000 evrov

Srbski poslovnež Davor Macura je bil v ponedeljek zjutraj pridržan, poroča srbski portal Nova.rs. Aretacija sledi obsežni policijski preiskavi prostorov banke Alta, ki je trajala več kot 30 ur.

Banka, katere lastnik je Macura, je v petek, 30. oktobra, ostala brez dovoljenja za poslovanje. Narodna banka Srbije (NBS) je odločitev sprejela zaradi resnega poslabšanja njenega finančnega položaja in likvidnostnih težav. Upravljanje banke je prenesla na Agencijo za zavarovanje depozitov, nad banko pa je bil uveden stečajni postopek.

Dogajanje je še posebej odmevno zaradi političnih okoliščin. Odločitev o odvzemu dovoljenja je bila sprejeta le pet dni po parlamentarnih volitvah 25. oktobra, na katerih je Srbska napredna stranka po 14 letih izgubila oblast.

Davor Macura je svojo poslovno pot začel leta 2008 z odprtjem menjalnice v beograjskem Zemunu. Njegovo podjetje je poslovanje leta 2016 razširilo na plačilne storitve, tri leta pozneje pa je njegova skupina postala največji delničar banke JUBMES, iz katere je pozneje nastala Alta banka. V naslednjih letih je poslovanje razširil na bančništvo, gradbeništvo, nepremičnine in trgovino.

Med njegovimi največjimi poslovnimi potezami je bil prevzem trgovskih verig IDEA, Roda in Mercator ter nekaterih drugih podjetij iz skupine Fortenova.

Srbski mediji Macuro že več let opisujejo kot poslovneža, ki je blizu Srbski napredni stranki. 

Posebno pozornost vzbujajo informacije o morebitnem prenosu večjih količin denarja iz Srbije po parlamentarnih volitvah. Po neuradnih informacijah, ki so se pojavile v srbskih medijih, naj bi prek banke Alta v tujino odteklo več deset milijonov evrov. 

Javno tožilstvo za organizirani kriminal je že 27. oktobra od Narodne banke Srbije zahtevalo podatke o vseh transakcijah banke Alta v tujino v predhodnem mesecu.

Centralna banka je medtem vložila kazensko ovadbo zoper banko kot pravno osebo in odgovorne posameznike.

Preiskovalci preverjajo poslovanje banke, morebitne sporne finančne transakcije in ravnanje odgovornih v centralni banki.

Primer je sprožil vprašanja tudi o delovanju srbske centralne banke in pravočasnosti njenega nadzora. Štirje viceguvernerji Narodne banke Srbije so tožilstvo pozvali, naj preveri, ali so pristojni v centralni banki pravočasno ukrepali ob težavah banke Alta.

Po njihovih navedbah so za dejanski finančni položaj banke, ki naj bi se bistveno razlikoval od podatkov, ki jih je banka predhodno posredovala regulatorju, izvedeli šele na izredni seji 30. oktobra.

Nekdanji generalni sekretar Združenja bank Srbije Veroljub Dugalić je za N1 že v nedeljo opozoril, da se težave z likvidnostjo praviloma ne pojavijo čez noč, temveč se razvijajo daljše obdobje. Ob tem se je vprašal, zakaj je centralna banka težave ugotovila prav po volitvah. "Če bi bil 25. oktobra volilni rezultat drugačen, ali bi imela ta banka potem težave?" je vprašal. Dugalić je primer označil za madež na ugledu srbskega bančnega sektorja, vendar ocenil, da zaradi propada ene banke stabilnost celotnega sistema ni ogrožena.

O odvzemu dovoljenja banki Alta je v nedeljo zvečer na televiziji Pink spregovoril tudi nekdanji srbski predsednik Aleksandar Vučić. Dejal je, da je treba okoliščine odločitve temeljito preiskati, saj se mu zdi nenavadno, da je centralna banka ukrepala prav v tem trenutku.

Dodal je, da predvideva, da so se pristojni v centralni banki želeli zaščititi in da so ravnali v skladu s predpisi, vendar se mu celotno dogajanje kljub temu zdi nenavadno. Vučić je novo politično večino obtožil, da se namesto reševanja gospodarskih težav ukvarja s pregonom političnih nasprotnikov.

Po odvzemu dovoljenja banki Alta je Narodna banka Srbije izdala tudi navodila za menjalnice, ki so z banko poslovno sodelovale. Menjalnice, ki so imele pogodbo izključno z banko Alta, morajo čim prej skleniti novo pogodbo z drugo banko in o tem obvestiti centralno banko, najpozneje naslednji delovni dan po sklenitvi pogodbe. Tiste, ki so uporabljale programsko opremo banke Alta, pa morajo preiti na programsko opremo Narodne banke Srbije ali druge banke, s katero imajo sklenjeno ustrezno pogodbo.

Ekonomist Milorad Ilić je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug ocenil, da propad banke Alta ne bi smel ogroziti širšega bančnega sistema. Pojasnil je, da so bančne vloge v Srbiji zavarovane do višine 50.000 evrov na vlagatelja. Za zneske nad to mejo je poplačilo odvisno od stečajnega postopka in razpoložljivega premoženja banke.

Obstoječi krediti komitentov zaradi prenehanja poslovanja banke ne bodo odpisani. Obveznosti kreditojemalcev ostajajo, terjatve pa se lahko prenesejo na drugo banko oziroma obravnavajo v okviru stečajnega postopka.

Ilić ocenjuje, da bi se lahko izplačevanje zavarovanih vlog začelo razmeroma hitro, vendar bo dejanska časovnica odvisna od pristojnih institucij in izvedbe postopkov.