Seamusa Culletona so po poročanju The Irish Times aretirali med rutinskim nadzorom na poti z dela, pri sebi je imel veljavno vozniško in delovno dovoljenje, izdano v okviru postopka za pridobitev stalnega prebivališča. Kljub temu je bil pridržan in po več premestitvah končal v objektu ICE v El Pasu, kjer je trenutno zaprt z več kot 70 drugimi moškimi. Sam razmere opisuje kot nehumane, od pomanjkanja hrane, slabe higiene do redkih možnosti za gibanje na prostem ter vsesplošne tesnobe in obupa med priprtimi.
Čeprav je sodnik novembra odobril njegovo izpustitev ob varščini 4000 dolarjev, ki jo je žena tudi plačala, je vlada izpustitev zavrnila brez jasne obrazložitve. Po mnenju njegovega odvetnika je to zelo nenavadno, saj so podobni primeri v preteklosti praviloma vodili do izpustitve, zlasti kadar je šlo za prosilce za zeleno karto na podlagi zakonske zveze z ameriškim državljanom ali državljanko.
Ključni zaplet v postopku je trditev ICE, da naj bi Culleton med zaslišanjem v Buffalu podpisal dokumente, s katerimi se je strinjal z deportacijo. On to odločno zanika in trdi, da podpisi niso njegovi. Čeprav je sodnica zveznega sodišča na kasnejšem sojenju opozorila na nepravilnosti v dokumentaciji, je na koncu pritrdila agenciji, odločitev pa se po ameriški zakonodaji ne more več izpodbijati.
Primer je močno vplival tudi na Culletonovo družino. Njegovo ženo pestijo meseci čustvene stiske, sestra pa je izrazila skrb za njegovo psihično in fizično stanje. Irsko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je s primerom seznanjeno in nudi konzularno pomoč, podrobnosti pa ne komentira.
Primer Seamusa Culletona, kot navaja The Irish Times, razkriva razkorak med različnimi deli ameriškega sistema: medtem ko ena veja oblasti obravnava njegovo prošnjo za stalno prebivališče, druga vztraja pri njegovem pridržanju in poskusu deportacije.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.