Argentinska policija išče sliko, ki jo je ukradel nacistični ubežnik

Argentinska policija nadaljuje z iskanjem umetniške slike z naslovom Portret dame, za katero sumijo, da jo je pred 80 leti judovskemu zbiratelju ukradel nacistični častnik Friedrich Kadgien. Ta je po drugi svetovni pobegnil iz Evrope in si novo življenje ustvaril v Argentini.

V vili v obmorskem letovišču južno od Buenos Airesa, katere prodajo je na spletu oglaševala nepremičninska agencija, so v torek opravili hišno preiskavo, poroča CNN. "Preiskali so hišo, vendar slike niso našli," je povedal zvezni tožilec Carlos Martinez. So pa policisti ob tem po njegovih besedah zasegli več drugih predmetov, ki bi lahko bili koristni za preiskavo, vključno s strelnim orožjem, gravurami, odtisi in reprodukcijami del iz tistega obdobja. Preiskujejo tudi morebitne sume prikrivanja in tihotapljenja.

Policijska akcija pa je znova odprla tudi temačno poglavje v zgodovini te južnoameriške države, ki je nudila zatočišče številnim nacistom. Nemški vojni zločinci, vključno z zloglasnimi SS-ovci na visokih položajih, Gestapovci in 'arhitekti' holokavsta, kot je denimo Adolf Eichmann, so se pregonu namreč pogosto izognili z begom iz Evrope.

Pod vlado argentinskega generala Juana Peróna, čigar prvi mandat je trajal od leta 1946 do njegovega strmoglavljenja leta 1955, so prebegli nacisti s seboj prinesli tudi naropano judovsko premoženje, vključno z zlatom, bančnimi depoziti, slikami, skulpturami in dragocenim pohištvom.

Medtem ko usoda številnih predmetov iz bogatih zbirk ostaja neznana, pa tisti, ki so jih vendarle našli, pogosto zaposlujejo tudi medije. Postopki njihovega vračanja družinam in potomcem prvotnih lastnikov so največkrat namreč dolgotrajni in boleči. In nič drugače ni v Argentini.

Argentinske oblasti zadnje dni tako pospešeno iščejo sliko italijanskega baročnega umetnika Giuseppeja Vittoreja Ghislandija. Novinarji nizozemskega časopisa Algemeen Dagblad so nedavno v oglasu za nepremičnino, ki naj bi bila v lasti potomcev nacističnega ubežnika Kadgiena, opazili umetniško delo, ki se jim je zdelo nenavadno poznano.

Pravzaprav so raziskovali krajo umetniški del z Nizozemske, ko so na fotografiji notranjosti vile, ki je naprodaj v argentinskem obalnem mestu Mar del Plata zagledali dolgo pogrešani Portret dame. Slika, katere avtentičnost so po poročanju rotterdamskega časopisa že potrdili strokovnjaki, je visela na steni za žametnim kavčem. Povsem jasno jo je bilo videti na virtualnem 3D ogledu notranjosti, navajajo.

"Čeprav slike nismo fizično pregledali in tako nismo mogli preveriti hrbtne strani platna (za oznake ali nalepke, ki bi lahko pomagale potrditi njen izvor), je precej verjetno, da gre res za portret grofice Colleoni iz začetka 18. stoletja, ki ga je naslikal Ghislandi," sta za Associated Press sporočila Annelies Kool in Perry Schrier, raziskovalca z Agencije za kulturno dediščino Nizozemske.

A razočaranja nad neuspešno iskalno akcijo argentinskih oblasti ne skrivajo. "Navsezadnje je namen našega dela razkriti uplenjeno dediščino iz druge svetovne vojne in jo, kjer je to mogoče, vrniti zakonitim lastnikom," je v izjavi zapisala Nizozemska agencija za kulturno dediščino.

Uradna nizozemska baza podatkov o pogrešanih umetninah iz druge svetovne vojne, nad katero bdi omenjena agencija, olje na platno Portret dame vodi kot last nizozemskega judovskega trgovca z umetninami Jacquesa Goudstikkerja. Del njegove bogate zbirke je bila do maja 1940, ko je Nemčija napadla Nizozemsko in so nacisti prevzeli njegovo ugledno amsterdamsko galerijo.

Agenti, ki so delovali v imenu nacistov, so z neposrednim plenjenjem ali prisilno prodajo iz rok zasebnih nizozemsko-judovskih trgovcev iztrgali nešteto umetniških del. Po nekaterih ocenah je bilo kar 1100 umetnin iz Goudstikkerjevega inventarja nezakonito prodanih Hermannu Göringu, znani 'desni roki' Adolfa Hitlerja.

Goudstikkerjeva edina preživela dedinja, 81-letna Marei von Saher, si že dolgo prizadeva za povračilo ukradenih del iz zbirke. V prelomnem primeru leta 2006 se je nizozemska vlada po dolgotrajnem pravnem boju strinjala, da von Saherjevi vrne 202 ukradeni sliki iz Goudstikkerjeve zbirke. Njeni odvetniki so včeraj za AP povedali, da je 81-letnica "izjemno hvaležna" časopisu za vso opravljeno delo pri iskanju slike in da zdaj raziskujejo vse možnosti za njeno vrnitev. Čeprav družina ne more potrditi pristnosti umetnine, ne da bi jo osebno pregledala, je Amelia Keuning, ena od odvetnic, ki zastopa von Saherjevo, povedala, da so na podlagi fotografij iz nepremičninskega oglasa in drugih podrobnosti "precej prepričani, da gre za isto sliko". "Gre za ponovno vzpostavitev pravice," je dodala Yaél M. Weitz, druga odvetnica družine.

Viri nizozemskega državnega arhiva 'lastništvo' slavnega Portreta dame po Goudstikkerju pripisujejo "moškemu s priimkom Kadgien iz Berlina".

Nemški zvezni arhiv beleži obstoj le enega člana nacistične stranke s tem priimkom: Friedrich Gustav Kadgien, s člansko številko 1.354.543, ki je finančno svetoval Göringu in bdel nad tujimi valutami, plemenitimi kovinami in prodajo zaseženega premoženja.

Po porazu Nemčije je pobegnil v Švico, nato pa v Argentino, je razvidno iz razkritega poročila Centralne obveščevalne agencije. Člani družine Kadgien in njihovi poslovni odnosi se od petdesetih let prejšnjega stoletja naprej večkrat pojavljajo v argentinskih sodnih in nepremičninskih registrih. Friedrich Gustav Kadgien v desetletjih življenja v Argentini ni bil nikoli obtožen za zločine, povezane z nacističnim režimom. Po poročanju lokalnih medijev je umrl leta 1978 v Buenos Airesu.