Tujina

Arheologi v Egiptu odkrili ostanke najstarejše tovarne piva na svetu

Kairo, 14. 02. 2021 17.01 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Urša Zupan
Komentarji
27

Ameriški in egiptovski arheologi, ki raziskujejo na enem najpomembnejših zgodovinskih najdišč v Egiptu, so odkrili najstarejšo 'pivovarno' na svetu. V njej so lahko naenkrat proizvedli približno 22.400 litrov piva, ki so ga starodavni Egipčani uporabljali pri obredih žrtvovanja. Domneva se, da najdba izvira iz časa vladavine kralja Narmerja.

Britanski arheologi so obstoj pivovarne v Egiptu prvič omenili na začetku 19. stoletja, vendar niso mogli natančno določiti njene lokacije. Zdaj so jo, kot kaže, našli. 

V starodavnem mestu Abidos, ki se nahaja v puščavi zahodno od reke Nil, 500 kilometrov južno od Kaira, so odkopali osem enot z dimenzijami 20 x 2,5 metra. V vsaki od njih je približno 40 lončenih posod v dveh vrstah, ki so jih starodavni Egipčani uporabljali za ogrevanje mešanice zrn in vode za pripravo piva, je sporočilo egiptovsko ministrstvo za turizem in starine. 

Arheološko odpravo v Abidosu vodita Matthew Adams z Inštituta za likovno umetnost Univerze v New Yorku in Deborah Vischak, docentka za staroegipčansko umetnostno zgodovino in arheologijo na univerzi Princeton. Adams je ob tem povedal, da je starodavna pivovarna naenkrat lahko proizvedla približno 22.400 litrov piva. 

Tovarna je bila po njegovem mnenju na tem območju najverjetneje zgrajena zato, da so pivo lahko zagotavljali na kraljevih ritualih, ki so potekali v stavbah, namenjenim pogrebom. Arheologi so namreč že pred tem našli dokaze o tem, da so starodavni Egipčani pivo uporabljali pri obredih žrtvovanja. 

Domneva se, da najdba izvira iz časa vladavine kralja Narmerja. Njegova identiteta je še vedno predmet razprav, čeprav med egiptologi prevladuje mnenje, da je istoveten s faraonom Menesom, ki v egipčanskih zapisih velja za združevalca Starega Egipta in prvega faraona Prve dinastije (3150–2613 pr. n. št.).

Abidos je sicer eno najstarejših mest starodavnega Egipta, ki je imelo nekropolo, v kateri so bili pokopani faraoni, in številne templje. V njem so našli tudi številne spomenike, postavljene v čast Ozirisu, bogu mrtvih, plodnosti ter sodniku mrtvih v podzemlju.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (27)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Halisa
15. 07. 2021 10.02
Vesela vsakega odkritja kjerkoli. Vedno bolj opažam, da so bili staroselci pradavnine veliko naprednejsi kot mislimo.
DR.Fejsbuk
15. 02. 2021 11.02
Sveti gral končno najden......
tovarišinajuriš
15. 02. 2021 08.48
...laško al union,važno je,da je MRZLO !!!
robespierre16
15. 02. 2021 08.34
še ostanke covidkov najdejo pa smo tam.....😂😂😂
revolucija_mb
14. 02. 2021 19.48
-13
Spet subliminalne reklame za alkohol. Saj ni res, pa je.... nekvalitetno do maksimuma.
Hasta la victoria siempre
14. 02. 2021 19.47
+12
Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj.Dejavnost proizvodnje piva imenujemo pivovarstvo. Pivo je bilo v zgodovini poznano že starim Egipčanom in Mezopotamcem, vendar so bila njihova piva popolnoma drugačna od današnjih. Prvotno pivo ali prapivo so izdelovali brez kuhanja, samo z alkoholnim vrenjem. Razgradnjo škroba iz žita so dosegli s pomočjo človeške sline, ki vsebuje tudi nekaj amilaz,alkoholno vrenje pa so povzročile divje glive kvasovke iz zraka. Žito so v ustih dobro prežvečili, potem izpljunili v posode, kjer je zavrelo. Tako pripravljeno pijačo danes imenujemo prapivo. Nekatera ljudstva še danes pridobivajo pivo na podoben način. V Afriki ga imenujejo pombe, Dogoni v Sahelu varijo koni, staroselci v Ameriki pa čičo. Na enak način so stari Slovani pridobivali alkoholno pijačo, imenovano kvas ali kisijel. Kitajci so že v prazgodovini varili pivu podobne pijače iz slada ali iz neslajenega kuhanega žita s pomočjo gojenih plesni. Pivske tropine so uporabili kot sestavino mnogih jedi, na primer omak, v katerih evropska kuhinja uporablja vino. Hmelja niso poznali, zato je bilo pivo iz slada uporabno zelo malo časa. Proizvodnja takšnega piva je zato postopoma upadala in na koncu vladanja dinastije Tang popolnoma usahnila. Proizvodnja alkoholnih pijač iz kuhanega riža, obdelanega s plesnimi, se je ohranila. Takšne pijače Kitajci imenujejo riževo vino, čeprav so proizvedene iz žita in ne iz sadja, Japonci pa sake, obe besedi pa lahko pomenita katerokoli alkoholno pijačo. Kot surovino za varjenje piva so različna ljudstva uporabljala različna žita. V Babilonu in Egiptu sta se največ uporabljala ječmen in pšenica, v Afriki proso, v Ameriki koruza, v severni Evropi proso, ječmen, rž in oves, le redko pa pšenica.
Levica boli
14. 02. 2021 21.24
+2
felix59 drugič
14. 02. 2021 19.38
+10
Varjenje piva v Ljubljani sega v leto 1592, ko se v ljubljanskem mestnem arhivu pojavi prvi zapis o plačilu davka na pivo, v 16. in 17. stoletju pa je več ljubljanskih gostilničarjev varilo in prodajalo pivo. Pivovarna Union je bila ustanovljena leta 1864 kot majhno družinsko podjetje, ustanovila sta jo Ivan in Peter Kosler pod imenom Pivovarna Kosler. Sčasoma sta se proizvedena količina in kvaliteta piva dvigovali, pivovarna je postala največja na Kranjskem, prodajali so ga tako na Kranjskem, kot tudi v Trstu, v Avstriji, na hrvaškem primorju, v Dalmaciji in severni Italiji. Zaradi povečevanja prodaje in velikega potencialnega trga Avstro-Ogrske, sta brata Kosler leta 1909, ob pomoči kreditnega zavoda za trgovino in industrijo na Dunaju, ustanovila Delniško družbo Pivovarne Union, ki je poleg Pivovarne Kosler združevala še pivovarne Reininghaus A.G. in Puntigam iz Gradca in Goss pri Leobnu. Glavni delničarji novoustanovljene družbe so bili poleg bratov Kosler še Avstrijski kreditni zavod za trgovino in industrijo ter pivovarne Göss, Reininghaus in Puntigam. Med letoma 1910 in 1926 je Pivovarna Union prevzela več manjših slovenskih pivovarn, leta 1910 ljubljanski pivovarni Auer in Perless, leta 1911 pivovarno Perless iz Kočevja, leta 1912 pivovarno Šmidt iz Škofje Loke, leta 1916 pivovarni Mayr iz Kranja in Zimmerman iz Lesc, leta 1917 pivovarno Stare iz Mengeša, leta 1918 pivovarno Frählich z Vrhnike, leta 1924 Pivovarno Laško in leta 1926 pivovarno Thomas Gätz v Mariboru. Vse prevzete pivovarne so nehale samostojno proizvajati pivo, zato je ostala Pivovarna Union edina pivovarna v Dravski banovini. Leta 1920 je družba ustanovila tovarno za kvas in špirit v poskusu, da bi nadomestili izpad prodaje piva zaradi Velike gospodarske krize v tridesetih letih, zaradi česar je pivovarna izkoriščala le še petino svojih zmogljivosti. Poleg krize so temu pripomogle še visoke trošarine na alkoholne pijače. Leta 1925 so v Pivovarni Union presegli proizvodnjo 100.000 hl piva. V naslednjih letih je bila varilnica za pivo prenovljena, rekonstruirali in povečali so še kotlarno in postavili dva nova parna kotla. Kljub težavam zaradi druge svetovne vojne, ko je bil del opreme in tovornjakov uničenih, je leta 1945 pivovarna proizvedla 45.000 hl piva. Leta 1946 je bilo podjetje nacionalizirano, ustanovljeno je bilo Družbeno podjetje Pivovarna Union. Po drugi svetovni vojni sta ob Unionu v Sloveniji delovali še pivovarni Laško in Talis v Mariboru. Leta 1963 je proizvodnja piva narasla že na več kot 220.000, začel se je izvoz v Italijo. Leta 1967 so lesene zaboje za pivo nadomestili s plastičnimi zaboji rumene barve. Leta 1971 je kot prva pivovarna v Sloveniji imenovala Euro steklenico. Leta 1978 je bila zgrajena nova, za tisti čas sodobna, polnilnica piva, leta 1986 pa so odprli novo, računalniško vodeno varilnico, v kateri so zvarili preko 8000 hl piva dnevno. Leta 1987 je bil odprt Pivovarski muzej. Leta 1990 je bila Unionu priključena Istrska pivovarna v Buzetu, že leta 1979 pa so kot prvi v Jugoslaviji, dovolili licenčno proizvodnjo piva Union v Istri. Leta 1988 je Pivovarna Union proizvedla 918.000 hl piva, oziroma 8% proizvodnje v Jugoslaviji, kot največji jugoslovanski izvoznik piva pa so pivo izvažali v Avstrijo, Italijo, ZDA, Avstralijo, Kanado in Švedsko. Leta 1989 se je pričela tudi proizvodnja brezalkoholnega piva Uni in temnega piva Črni baron. Leta 1990 se je Union preoblikoval nazaj v delniško družbo. Leta 1993 se je začela proizvodnja brezalkoholnih pijač Sola, leta 1995 pa še naravne vode Zala.
Flavius
14. 02. 2021 19.56
+2
Betuul
14. 02. 2021 21.00
Tam doli takrat faraon ni delal piva iz hmelja ampak iz žitnih kultur ;Piro- pivo
lluckyss
14. 02. 2021 19.35
+6
Graditeljem piramid je pripadalo poleg hrane še približno 3 litre piva dnevno...Vprašanje pa je kakšne jakosti je bilo..
Tomy Bananas
14. 02. 2021 19.32
-3
To so bile komore za pridobivanje elektrike
Betuul
14. 02. 2021 19.31
+0
Ja pira je res pra kultura, je pa enkrat en arheo povedu , da po starih najdbah ni dobro kopat preveč , ker lahk kak virus ven pride!
Killing floor
14. 02. 2021 19.14
+5
To pa je najdba!
lipov list
14. 02. 2021 19.03
+0
toti mišek
14. 02. 2021 18.47
-9
Ne verjamem....nateg za turiste!!
Killing floor
14. 02. 2021 19.14
+6
Potouceni kramoh
14. 02. 2021 18.31
+2
Oho a iz te tovarne je bil un Sakara pir ki smo ga zulili na križarjenju po Egiptu pred leti.Nice.Bio Eko, Ekskluziva😎
taft007
14. 02. 2021 18.05
+2
Uf so se žrtvovali.
Aijn Prenn
14. 02. 2021 17.35
-5
Kapaciteta pivovarne pa ni nič kaj posebej bogaboječa.
DaVinci
14. 02. 2021 17.31
-26
Neumnost.Takrat se niso poznali piva.Samo vino.
sasa.markovic
14. 02. 2021 17.40
+11
stricx
14. 02. 2021 17.40
+16
Mislim da je pivo 4x starejše od vina vinciglavca
DaVinci
14. 02. 2021 17.43
+1
a res? Nisem vedel da je pivo starejse od vina
ni_mi_vse_eno
14. 02. 2021 17.25
-15
To gre za nakladanje egiptovskega ministrstva za turizem in starine.
Killing floor
14. 02. 2021 19.15
+5
Jaja seveda pa pol stvari nocejo pokazati ker jih je strah da bo takoj usa prsla raziskovati..
Supervillain
14. 02. 2021 17.23
+7