Palača v dolžino meri 55 metrov, široka je 15 metrov, visoka pa šest metrov. Zdi se, da je sestavljena iz šestih sob, je zapisal mehiški nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino.
Je del večjega kompleksa, arheologi pa so odkrili tudi ostanke grobišča. S forenzično analizo kosti upajo, da bodo prejeli več podatkov o majevskih prebivalcih v Kulubi. Palača je bila sicer v uporabi v dveh prekrivajočih se obdobjih majevske civilizacije, in sicer med letoma 600 in 900 n. š. in med letoma 850 in 1050 n. š., je povedal Alfredo Barrera Rubio, eden od vodilnih arheologov na tem območju.
O arhitekturnih značilnostih te regije na Jukatanu poznavalci vedo zelo malo. Eden od glavnih ciljev tamkajšnjih arheeologov je tako preučevanje arhitekture mesta Kuluba. Kot je dejal Barrera Rubio, upajo, da bodo z odkritji pritegnili tudi pozornost turistov, ki množično obiskujejo Jukatan.
Majevska civilizacija je bila ena od mezoameriških predkolumbovskih civilizacij. Razvila se je na območju, ki zajema današnjo južno Mehiko, Gvatemalo, Belize in dele Hondurasa in Salvadorja. Glavno arhitekturo njihovih mest so sestavljale ravno palače in piramidni templji.
Zakaj je majevska civilizacija propadla, obstaja več možnih teorij. Znanstveniki med morebitne vzroke vključujejo vojno, podnebje, bolezni in politične spremembe, čeprav so nekatera majevska mesta po propadu civilizacije še vedno cvetela, med drugim Chichen Itza. Maji sicer nikdar niso izumrli. V Srednji Ameriki danes živi še okoli dva milijona njihovih potomcev.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.