Armenija in Azerbajdžan dosegla dogovor o začasni prekinitvi ognja

Dogovor sta državi dosegli na pogajanjih v Moskvi, ki so trajala deset ur. Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je dejal, da bosta državi zdaj začeli vsebinske pogovore. Začasna prekinitev ognja je v veljavo stopila danes opoldne po lokalnem času, obe strani pa jo bosta izkoristili predvsem za izmenjavo ujetnikov in trupel ljudi, ubitih v spopadih. 

Že kmalu po začetku prekinitve ognja pa sta strani druga drugi očitali kršitve. Armensko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so azerbajdžanske sile ob 12.05 sprožile napad na območje Karahanbejli. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo pa je armensko stran obtožilo, da je približno pol ure po prekinitvi ognja s topništvom napadla območji Terter in Agdam.

Še pred premirjem so se sicer že odvili intenzivni spopadi. Armenske sile so sporočile, da je Azerbajdžan izstrelil rakete v četrti glavnega mesta Srepanakert, kjer živijo civilisti. Armenska vlada v Erevanu pa je obtožila azerbajdžanske sile, da so še okrepile napade brezpilotnih letal, da bi spremenile ravnovesje sil v konfliktu. 

Azerbajdžan je medtem obtožil Armenijo, da je obstreljevala naseljena območja v bližini Gorskega Karabaha. Že v četrtek sta se obe strani sprli, ker naj bi Azerbajdžan namerno obstreljeval zgodovinsko katedralo Svetega Odrešenika v Gorskem Karabahu. 

Nasilje je na omenjenem spornem območju izbruhnilo 27. septembra. Od takrat je v spopadih umrlo že več kot 300 ljudi, približno 70.000 ljudi je moralo zapustiti domove. Gre za najhujši spopad v zadnjih desetletjih. Najhuje prizadeto je mesto Stepanakert, ki so ga več dni obstreljevali. Prebivalci so se skrili v kleteh, večji del mesta pa je ostal brez elektrike. 

Spor glede Gorskega Karabaha, ki si ga lastita obe državi, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Območje je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana. Obe državi zavračata pozive k dialogu, s katerim bi končali spopade.