9°C

Ne Armenija in ne Azerbajdžan se dogovora o premirju ne držita

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
AVTOR
STA /U.Z. /
KOMENTARJI
4
Armenija in Azerbajdžan sta se dogovorila za humanitarno premirje za končanje spopadov za Gorski Karabah. Veljati naj bi začelo opolnoči, a že nekaj minut zatem je armensko obrambno ministrstvo obtožilo Azerbajdžan, da še vedno izstreljuje topniške izstrelke in rakete. Enako so se odzvali tudi v Bakuju.

Tiskovna predstavnica armenskega obrambnega ministrstva Šušan Stepanjan je že kmalu po polnoči, ko naj bi začelo veljati premirje, obtožila Azerbajdžan, da še kar strelja s topovi in raketami.

Azerbajdžan pa je nato dopoldne odgovornost za to kršitev dogovorov pripisal Armeniji. "Armenske sile so grobo prekršile nov dogovor," je sporočilo obrambno ministrstvo v Bakuju. Kot so zatrdili, so Armenci na azerbajdžanske sile danes dopoldne izstrelili več topniških in minometnih izstrelkov in to iz številnih smeri po vsej bojni liniji.

Dogovor o premirju so sicer sklenili po veliki zaostritvi konflikta v soboto, ko je raketa v azerbajdžanskem mestu Gandža ubila 13 ljudi, med njimi majhne otroke, še okoli 50 ljudi pa je bilo ranjenih. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je obljubil maščevanje.

Vsi sicer upajo, da bo humanitarno premirje zdržalo. Poskus Rusije za prekinitev ognja za izmenjavo zapornikov in mrtvih ter za začetek pogajanj je prejšnji konec tedna neslavno propadel, še preden se je dobro začel, obe strani pa sta odgovornost za to pripisali druga drugi.

Porušena hiša na meji med Armenijo in Azerbajdžanom
Porušena hiša na meji med Armenijo in AzerbajdžanomFOTO: AP

Spor med državama zaradi gorate, odročne regije, ki je mednarodnopravno del Azerbajdžana, a v njej živijo pretežno Armenci, je sicer star že desetletja. Potem ko je krvava vojna terjala kar 30.000 življenj, sta državi leta 1994 le dosegli prekinitev ognja, s katero so se razmere bolj ali manj umirile.

Zadnja zaostritev spopadov, ki trajajo približno tri tedne, je najhujša po letu 2014, vse bolj pa se v konflikt vpletata tudi Rusija in Turčija, prva na strani Armenije, druga pa na strani Azerbajdžana.

Do zdaj je bilo po poročanju AFP ubitih že več kot 700 ljudi, med njimi okoli 80 civilistov. Pravo število žrtev konflikta je verjetno še precej višje, saj Azerbajdžan ne objavlja števila žrtev med svojimi vojaki.

Je pa Azerbajdžanu po več letih ali celo desetletjih uspelo ponovno prevzeti nadzor nad številnimi območji vzdolž bojne linije, kar je priznala tudi armenska stran.