Armenija pripravljena na mirovne pogovore, Azerbajdžan nadaljuje z napadi

"Pripravljeni smo sodelovati z državami, ki sopredsedujejo Ovsejevi skupini iz Minska, da se vzpostavi režim premirja, ki bo temeljil na dogovorih iz let 1994–1995," so sporočili z armenskega zunanjega ministrstva. Dodali so, da četudi pozdravljajo tovrstne mirovne pogovore, bodo še naprej z vso silo in odločnostjo odgovarjali na agresijo Azerbajdžana v Gorskem Karabahu.

T. i. skupini iz Minska sopredsedujejo ZDA, Francija in Rusija. Pod okriljem te skupine sicer že od leta 1992 potekajo mirovni pogovori o Gorskem Karabahu. Armenska tiskovna agencija Armenpress je medtem danes poročala o novih smrtnih žrtvah spopadov, ki potekajo od nedelje. V zadnjem dnevu je v spopadih umrlo še 54 armenskih vojakov, skupno 150.

Armenija poroča še o 23 mrtvih civilistih ter trdi, da so njene sile ubile 130 azerbajdžanskih vojakov. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo trdi, da so njihove sile ubile 2300 karabaških separatistov ter med drugim uničile 130 tankov. Poročajo tudi o 16 mrtvih civilistih, podatkov o mrtvih vojakih ne razkrivajo.

Armenske oblasti so sporočile, da so azerbajdžanske sile danes napadle mesto Stepanakert, prestolnico Gorskega Karabaha. "Številni civilisti so ranjeni, civilna infrastruktura je poškodovana," je na družbenem omrežju Facebook sporočil tiskovni predstavnik armenskega obrambnega ministrstva Artsrun Hovhanisjan. Podrobnosti o napadih ni navedel. Novinarji francoske tiskovne agencije AFP poročajo o več eksplozijah v mestu. Separatistična vlada Gorskega Karabaha pa je sporočila, da je bil v napadih uničen most, ki povezuje regijo z Armenijo.

Francosko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da iz Gorskega Karabaha evakuirajo novinarja francoskega časnika Le Monde, ki sta bila huje ranjena v četrtkovem raketnem napadu v mestu Martuni. Po podatkih časnika sta bila novinarja Allan Kaval in fotograf Rafael Jahobzadeh del skupine novinarjev. V njej sta bila ranjena tudi dva armenska novinarja. Novinarja Le Monda so danes prepeljali v bolnišnico v armenski prestolnici Erevan, kjer so ju operirali.

Spor glede Gorskega Karabaha, ki si ga lastita obe državi, sicer sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Območje je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana. Obe državi zavračata pozive k dialogu, s katerim bi končali spopade.

Armenija: Turčija vojaško podpira Azerbajdžan

Armenski premier Nikol Pašinjan je medtem danes dejal, da ima dokaze, da Turčija neposredno vojaško podpira azerbajdžanske sile, ki se z armenskimi spopadajo v sporni regiji Gorski Karabah.

Kot je poudaril armenski premier, so razmere veliko resnejše kot ob prejšnjih spopadih v Gorskem Karabahu leta 2016. "Ustrezneje bi bilo, če bi jih primerjali z dogajanjem leta 1915, ko je bilo v prvem genocidu 20. stoletja pobitih več kot 1,5 milijona Armencev," je dejal Pašinjan v pogovoru za francoski časnik Le Figaro, objavljenem v četrtek zvečer. "Turčija, ki še naprej zanika preteklost, gre znova po genocidni poti," je še poudaril.

Pričakovati je, da bodo trditve armenskega premierja razburile Ankaro. Turčija priznava, da so bili med prvo svetovno vojno v spopadih s turško vojsko ubiti številni Armenci, a trdi, da jih je bilo znatno manj, kot trdi armenska stran, ter poudarja, da ni šlo za organizirane poboje in genocid. Pašinjan je v pogovoru za francoski časnik še dejal, da ima dokaze, da so turški častniki neposredno sodelovali v azerbajdžanski ofenzivi v Gorskem Karabahu. "Za bombardiranje območij s civilisti v Gorskem Karabahu uporabljajo brezpilotna letala in turška vojaška letala F-16," je poudaril.

Armenski premier je pred tem dejal, da je Turčija na območje napotila več tisoč sirskih plačancev. "Svet se mora zavedati, kaj se tu dogaja," je še poudaril.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem danes od Turčije zahteval pojasnila zaradi prihoda džihadističnih borcev v Azerbajdžan. Poudaril je, da obveščevalna poročila kažejo, da je 300 sirskih borcev džihadističnih skupin iz Alepa šlo preko turškega mesta Gaziantep proti Azerbajdžanu. Pašinjan tudi trdi, da je Armenija v pokrajinah blizu prestolnice Erevan sestrelila štiri brezpilotna letala. "Štiri brezpilotna letala so bila v armenskem zračnem prostoru v pokrajinah Kotajk in Gegarkunik, armenske sile protizračne obrambe pa so jih uničile," je zapisal Pašinjan na družbenih omrežjih.