Zaostrovanje spopadov v Gorskem Karabahu. Turčija v regijo pošilja sirske plačance?

Armensko-azerbajdžanski konflikt v Gorskem Karabahu se zaostruje. Iz Azerbajdžana so sporočili, da je bilo drugo največje mesto v državi Gandža danes tarča napada in obstreljevanja. Tako vsaj trdi obrambno ministrstvo v Bakuju. Da armenske sile z raketami obstreljujejo mesto na zahodu države z okoli 330.000 prebivalci ter nekatere manjše kraje, so zapisali v sporočilu za javnost, ki so ga objavili na svoji spletni strani. Uničili naj bi tudi tamkajšnje vojaško letališče. Urad azerbajdžanskega generalnega tožilca naj bi sporočil, da je v obstreljevanju Gandže umrl en človek, več kot 30 pa je bilo ranjenih.

Turčija, zaveznica Azerbajdžana, je obsodila napad, katerega tarča naj bi bili civilisti. Od začetka spopadov naj bi bilo na azerbajdžanski strani ubitih 24 ljudi, več kot 100 pa ranjenih.

Streljanje in eksplozije je bilo slišati tudi v Stepanakertu, prestolnici Gorskega Karabaha. Tam so sprožili alarm, ki so mu sledile eksplozije, poročajo dopisniki AFP s prizorišča. Oblasti te samooklicane republike z večinsko armenskim prebivalstvom, ki je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana, so sporočile, da je mesto znova tarča raketnega obstreljevanja.

V zadnjih dneh se je zvrstilo že več tovrstnih napadov na Stepanakert, zato so se prebivalci zatekli v zaklonišča, številni pa so zbežali proti Armeniji. Na desetine beguncev se je zateklo na območje Gorisa na jugovzhodu Armenije.

Oblasti Gorskega Karabaha so do sedaj potrdile 150 smrtnih žrtev, med njimi je 19 civilistov. Več deset ljudi je ranjenih. Vahram Poghosjan, predstavnik oblasti te regije, je obenem dejal, da naj bi v spopadih umrlo že okoli 3000 Azerbajdžancev, a več podrobnosti o tej visoki številki ni podal, navaja Euronews.

Armenske oblasti pa so medtem v soboto dejale, da siloviti boji potekajo na celotni frontni črti, ter da so sestrelili  tri letala nasprotnikov. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je zanikalo, da bi jim sestrelili letala, ter obtožilo armenske sile, da napadajo civilna območja.

Armenska vlada je od Evropskega sodišča za človekove pravice (ECHR) prav tako zahtevala ukrepe zoper Turčijo zaradi domnevne vpletenosti v azerbajdžanske bojne operacije proti civilistom v Armeniji in Gorskem Karabahu.

Turčija v regijo pošilja sirske plačance?

Armenija je konec tedna obtožila Turčijo, ki javno podpira Azerbajdžan, da na to območje pošilja sirske borce, prav tako naj bi vojaško pomagala Bakuju.

Sirski observatorij za človekove pravice je že v petek sporočil, da je bilo v spopadih v Gorskem Karabahu ubitih najmanj 28 proturških sirskih upornikov, ki so bili med 850 borci Ankari naklonjene sirske frakcije. Azerbajdžan in Turčija to zanikata. Da obveščevalna poročila kažejo, da je 300 sirskih borcev džihadističnih skupin iz Alepa šlo preko turškega mesta Gaziantep proti Azerbajdžanu, je potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron ter zahteval pojasnila od Turčije.

"Turčija in Azerbajdžan ne zasledujeta zgolj vojaško-političnih ciljev," je dejal armenski premier Nikol Pašinjan v sobotnem nagovoru narodu. "Njihov cilj je Armenija, njihov cilj je nadaljevanje genocida nad Armenci."

Prav tako Turčijo obtožuje, da je "znova napredovala na genocidni poti". Razmere so po njegovih besedah veliko resnejše kot ob prejšnjih spopadih v Gorskem Karabahu leta 2016. "Ustrezneje bi bilo, če bi jih primerjali z dogajanjem leta 1915, ko je bilo v prvem genocidu 20. stoletja pobitih več kot 1,5 milijona Armencev," je dejal Pašinjan v pogovoru za francoski časnik Le Figaro, objavljenem v četrtek zvečer. "Turčija, ki še naprej zanika preteklost, gre znova po genocidni poti," je še poudaril.

Najhujši spopadi med Azerbajdžanom in Armenijo v zadnjih letih v Gorskem Karabahu so izbruhnili pred tednom dni. Spor glede tega območja, ki si ga lastita obe državi, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze.

Gre za območje, ki je uradno del Azerbajdžana, a večinsko prebivalstvo so krščanski Armenci. Ta nekdanja sovjetska avtonomna pokrajina je po razpadu Sovjetske zveze razglasila neodvisnost, sledili so krvavi boji med Azerbajdžanom in Armenijo, ki je imela podporo Rusije. Uradno so se končali leta 1994 s podpisom premirja, ki je vodenje območja prepustil etničnim Armencem, ki naseljujejo to območje. Gre za de facto neodvisno regijo, ki je ne priznava nobena članica Združenih narodov.