Po navedbah sedanjih in nekdanjih ameriških uradnikov so ZDA resno sumile, da Izrael pripravlja operacijo za likvidacijo dveh najvišjih iranskih predstavnikov, ki sta vodila pogajanja o prekinitvi spopadov in prihodnjem mirovnem dogovoru, zunanjega ministra Abasa Aragčija in predsednika parlamenta Mohameda Bagerja Galibafa.
Skrb Washingtona se je še posebej povečala po aprilu, ko so se začela intenzivna pogajanja o premirju, piše The New York Times. Američani so se bali, da bi morebiten izraelski atentat pogajanja nemudoma ustavil, zato naj bi prosili nekatere regionalne države, naj Iran opozorijo na možnost napada.
V začetni fazi vojne, ki se je začela 28. februarja z izraelskim napadom, v katerem je bil ubit iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, sta imeli ZDA in Izrael podobne cilje. A kmalu so se njihovi interesi razšli. Medtem ko je Washington želel doseči mirovni dogovor, je Izrael vztrajal pri širših vojnih ciljih, spremembi režima v Iranu, oslabitvi iranskih zavezniških milic ter uničenju raketnih zmogljivosti.
Izrael je v prvih mesecih vojne sistematično ciljal iransko politično in vojaško vodstvo. V zračnih napadih sta bila ubita tudi vplivna iranska politika Ali Laridžani in Kamal Harazi, ki sta veljala za bolj pragmatična sogovornika in sta sodelovala v stikih z ZDA.
Aragči in Galibaf sta medtem postala ključna obraza diplomatskih prizadevanj za premirje. Junija sta Iran in ZDA dosegla okvirni dogovor, ki je predvidel ponovno odprtje Hormuške ožine ter nadaljnje pogovore o iranskem jedrskem programu. V Izraelu so dogovor ostro kritizirali, saj po njihovem ni dosegel strateških ciljev vojne.
Iranski predstavniki so zaradi varnostnih groženj sprejeli izredne zaščitne ukrepe. Aprila naj bi se Galibaf odpravil v Islamabad na srečanje z ameriško delegacijo, vendar so se v Teheranu bali, da bi Izrael pot izkoristil za atentat. Iran je zato prek pakistanskih in katarskih posrednikov od ZDA zahteval zagotovila, da Izrael delegacije ne bo napadel.
Pakistanska vojska je iransko delegacijo celo spremljala z lovskimi letali. Kljub temu naj bi se med povratkom v Iran pojavila nova grožnja: iranske varnostne službe so zaznale informacije, da bi Izrael lahko napadel letalo z delegacijo. Letalo je zato zasilno pristalo v Mašhadu, delegacija pa je pot do Teherana nadaljevala po kopnem, poroča The New York Times.
Kljub nevarnosti sta Galibaf in Aragči nadaljevala diplomatske poti. Konec maja sta odpotovala v Katar, junija pa še v Švico, kjer sta se znova srečala z ameriškimi predstavniki.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.