Avstrija namerava podvojiti obrambni proračun: Sanje o razoroževanju so končane

V luči vojne v Ukrajini in sankcijam proti Rusiji namerava Avstrija v prihodnjih sedmih letih podvojiti obrambni proračun, je dejal avstrijski kancler Christian Stocker.

"Avstrijska vlada bo izpolnila obljube o podvojitvi vojaškega proračuna v naslednjih sedmih letih," je v ponedeljek v intervjuju za The New York Times potrdil Stocker. Član desnosredinske Avstrijske ljudske stranke, ki je kanclersko funkcijo nastopil marca, je ob tem dodal, da se mora zgodovinsko nevtralna država odzvati na naraščajoče grožnje in negotovosti. "To pomeni, da je treba obrniti desetletja trajajoč trend krčenja obrambnega proračuna."

"Po padcu železne zavese, po mirovnih prizadevanjih, ki so se razvila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pod Jimmyjem Carterjem, je bila razorožitev sanje, o katerih smo sanjali, a so zdaj končane," je poudaril.

"Države po vsej Evropi so se zavezale k povečanju sredstev za vojsko zaradi že triletne ruske invazije na Ukrajino in strahu, da bodo Združene države Amerike umaknile nekatere ali pa vse vojake, orožje in drugo podporo, ki je desetletja pomagala zagotavljati evropsko varnost," meni.

"Avstrijska nevtralnost nas zavezuje k nacionalni obrambi, zlasti k celoviti nacionalni obrambi," je poudaril Stocker. "Glede na dogajanje, ki ga opažamo, bomo tukaj storili več, kot smo storili doslej."

Dodatni denar, približno 4,9 milijarde evrov, bi lahko po njegovem omogočil nakup zmogljive zračne obrambe v okviru pobude Evropski nebesni ščit, ki usklajuje tovrstna javna naročila. "Prav tako bi lahko kupil težke – in drage – vojaške sisteme, helikopterje in lovce," je izpostavil. "Obrambna vprašanja v Avstriji v novem svetovnem redu, ki se hitro spreminja, postajajo vse pomembnejša," je dodal.

Bi pa bila Avstrija – v skladu s to zgodovinsko nevtralnostjo – po besedah Stockerja odprta za nova mirovna pogajanja med Moskvo in Kijevom. "Vprašanje Ukrajine je tudi globoko evropsko," meni. "Ta vojna se odvija na naši celini, zato tudi z naše strani obstaja pripravljenost za pogajanja," je še zaključil v intervjuju.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je medtem v intervjuju za nemški časnik Die Welt v torek namignila, da je država odprta tudi za razprave o morebitnem članstvu v Natu – kot odgovor na naraščajočo mednarodno nestabilnost in vse bolj agresivno rusko zunanjo politiko.

Na novinarjevo vprašanje, ali bosta po njenem mnenju Rusija in Ukrajina kmalu dosegle premierje, je odgovorila, da je jasno le eno: Ukrajina si želi miru, Rusija pa ne. "Če bi Putina resnično zanimal mir, bi v tem trenutku začel pogovore o premirju. Ameriški predsednik Trump je Putinu Krim in več vzhodnih območij izročil na srebrnem pladnju, če se tako izrazim, hkrati je tudi izključil članstvo Ukrajine v Natu. In kaj počne Putin? Še naprej povzroča opustošenje v državi z uničevalno vojno," je dejala.

Novinar ji je na to odgovoril, da ima Rusija očitno še vedno precej zagona na fronti. "Nisem tako prepričana. Rusija trpi ogromne izgube. /.../ Na neki točki se bodo krste v Rusiji pričele kopičiti. K temu dodajte še katastrofalne gospodarske razmere. Kremlju postaja vse težje nadaljevati to vojno. Putin ve, da mu zmanjkuje časa. Zato zdaj vojno bije s tako brutalno intenzivnostjo," meni Meinl-Reisingerjeva.

V nadaljevanju pogovora sta se nato dotaknila možnosti vstopa Avstrije v Natu, o čemer je razmislek predlagal direktor Diplomatske akademije Emil Brix. "Eno je jasno: nevtralnost sama po sebi nas ne bo zaščitila. Kar Avstrijo ščiti v kontekstu vse bolj negotovih globalnih varnostnih razmer in vse bolj agresivne Rusije, so naložbe v lastne obrambne zmogljivosti, pa tudi v partnerstva. V osnovi sem zelo odprta za javno razpravo o prihodnosti avstrijske varnostne in obrambne politike. Čeprav trenutno v parlamentu ali med prebivalstvom ni večine za vstop v Nato, je takšna razprava lahko kljub temu zelo plodna," je poudarila.

Da bi bila to razprava o "avstrijski sveti kravi – neavtralnosti" jo je nato nekoliko zbodel sogovornik. "Ne gre za to, da bi si na vsak način želeli pridružiti se Natu. Vendar ne moremo sedeti križem rok in reči: Če mi ne bomo nikogar prizadeli, nihče ne bo nas. To bi bilo naivno. Svet se je spremenil. Vendar bi rada izrecno povedala: Z EU že imamo partnerja, ki nas ščiti v nujnih primerih. Hkrati pomembno prispevamo k evropski varnosti. Vojake napotimo na številne mirovne misije EU in storimo vse, kar je v naši moči, da finančno, vojaško in politično podpremo skupno evropsko varnostno in obrambno politiko. V tem pogledu se je avstrijska nevtralnost od vstopa v EU leta 1995 že opazno spremenila," je zaključila.