Evropska komisija je pomoč za gradnjo dveh novih reaktorjev v Paksu, ki leži približno 100 kilometrov južno od Budimpešte, odobrila marca 2017, Avstrija, ki je ena najbolj gorečih nasprotnic širjenja jedrske energije v EU, pa je približno leto dni pozneje proti temu sklepu vložila tožbo na Sodišče EU.
Po ocenah Dunaja je namreč celo sama komisija ugotovila, da nuklearka, katere širitev finančno podpira Rusija, nikoli ne bo dobičkonosna brez obsežne državne pomoči, v tožbi pa je navedla tudi domnevne kršitve pravil EU o državnih pomočeh, javnem naročanju ter glede izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in neenake obravnave proizvajalcev elektrike.
Splošno sodišče EU je argumente novembra 2022 zavrnilo, Avstrija pa se je pritožila še na drugostopenjsko Sodišče EU.
To je zdaj v večini sledilo mnenju generalne pravobranilke Laile Medina iz letošnjega februarja ter razveljavilo sodbo Splošnega sodišča in razglasilo ničnost sklepa komisije o odobritvi državne pomoči za širitev nuklearke.
Ker je bila izgradnja dveh reaktorjev del predmeta pomoči in ker je bila neposredna oddaja naročila gradnje ruskemu podjetju neločljivo povezana s tem predmetom pomoči, bi morala komisija preveriti, ali je ta neposredna oddaja naročila ruskemu podjetju, državnemu jedrskemu velikanu Rosatom, brez postopka javnega razpisa v skladu s pravili EU o javnem naročanju, je presodilo Sodišče EU.
Komisija se tako ne bi smela zadovoljiti s tem, da je preverila, ali je pomoč v skladu z ureditvijo na področju državnih pomoči, ampak bi morala preveriti tudi, ali je neposredna oddaja naročila za izgradnjo dveh novih jedrskih reaktorjev v skladu z evropsko ureditvijo na področju javnih naročil. Ta neposredna oddaja naročila ruskemu podjetju je bila nujni pogoj za izvedbo projekta.
Ruske banke naj bi sicer za projekt zagotovile okoli 80 odstotkov potrebnih sredstev za investicijo, ki naj bi po ocenah izpred nekaj let znašala okoli 12 milijard evrov. Rosatom je sicer dovoljenje madžarske agencije za jedrsko varnost za projekt dobil poleti 2022. Nova reaktorja naj bi imela moč 2,4 gigavata.
Nuklearka v Paksu je bila zgrajena konec 80. let 20. stoletja in zdaj pokriva približno 40 odstotkov porabe električne energije na Madžarskem. Strokovnjaki opozarjajo, da bo Madžarska s širitvijo nuklearke še povečala svojo energetsko odvisnost od Rusije, od katere je močno odvisna tudi na področju plina in nafte, kar se kaže tudi pri ravnanju Budimpešte po ruskem napadu na Ukrajino.
Sodišče EU zavrnilo tožbo Avstrije glede opredelitve jedrske energije kot trajnostne
Sodišče EU je zavrnilo tožbo Avstrije proti opredelitvi jedrske energije in fosilnega plina kot trajnostnih virov energije. Ocenilo je, da Evropska komisija s tem, ko je v sistem trajnostnih naložb vključila jedrsko energijo in plin, ni prekoračila pooblastil.
Kot je danes objavilo Sodišče EU, Evropska komisija s tem ni presegla svojih pooblastil, saj je upravičeno menila, da proizvodnja jedrske energije skoraj ne proizvaja emisij toplogrednih plinov ter da trenutno ni tehnološko in ekonomsko izvedljivih nizkoogljičnih alternativ, kot so obnovljivi viri energije, da bi se lahko neprekinjeno in zanesljivo pokrivale potrebe po energiji.
Poleg tega Evropski komisiji po presoji sodišča ni bilo treba upoštevati morebitnih posledic pridobivanja uranove rude, čiščenja in bogatenja urana ter proizvodnje in prevoza jedrskega goriva ali oboroženih konfliktov, sabotaž in zlorab jedrske tehnologije, kar je trdila Avstrija.
Sodišče je ocenilo, da lahko investicije na področju jedrske energije in fosilnega plina pod določenimi pogoji znatno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.