Avstrijska ureditev otroških dodatkov v nasprotju s pravom EU

Avstrija je s 1. januarjem 2019 za zaposlene, katerih otroci imajo stalno prebivališče v drugi državi članici, prilagodila pavšalni znesek družinskega dodatka in različnih davčnih ugodnosti navzgor ali navzdol glede na splošno raven cen v zadevni državi članici. Evropska komisija je ocenila, da je takšno različno obravnavanje večinoma delavcev migrantov v primerjavi z državljani Avstrije v nasprotju s pravom EU in na Sodišče EU vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti.

Kot so danes sporočili iz Sodišča EU, je generalni pravobranilec Jean Richard de La Tour predlagal, naj sodišče tožbi Evropske komisije ugodi in ugotovi, da je prilagoditev družinskega dodatka, davčnega dobropisa za vzdrževanega otroka, družinskega dodatka 'plus' in davčnega dobropisa za gospodinjstva z enim dohodkom, davčnega dobropisa za samohranilce in davčnega dobropisa za preživljanje za delavce migrante, katerih otroci stalno prebivajo v drugi državi članici, v nasprotju s pravom EU.

To po navedbah pravobranilca namreč izrecno določa, da se družinske dajatve, kot so avstrijski družinski dodatki in davčni dobropis za vzdrževanega otroka, ne morejo zmanjšati ali spremeniti zaradi tega, ker družinski člani upravičenca stalno prebivajo v drugi državi članici. Določitev zneska teh dajatev glede na stalno prebivališče družinskih članov pomeni kršitev pravice državljanov EU do prostega gibanja, trdi generalni pravobranilec.

'Država članica tako ne sme v svojo zakonodajo uvesti izjeme od načela dosledne enakosti zneskov družinskih dajatev'

Po njegovem mnenju država članica tako ne sme v svojo zakonodajo uvesti izjeme od načela dosledne enakosti zneskov družinskih dajatev, ker meni, da se lahko ta zahteva izpolni izključno glede zneska v skladu s ciljem nacionalnega zakonodajalca, da se krijejo družinski izdatki. Pri tem je opozoril, da sistem, vzpostavljen na ravni EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, temelji na splošni predpostavki, da mora imeti delavec migrant, če v določeni državi članici plačuje davke in socialne prispevke, možnost upravičenosti do enakih dodatkov kot državljani te članice.

Prav tako je ugotovil, da so zadevni zneski enotni na celotnem avstrijskem ozemlju ne glede na različne ravni cen v Avstriji in da se dejanski izdatki, povezani z natančno določenimi potrebami otroka, ne upoštevajo. Poleg tega tudi, da razlikovanje v avstrijski zakonodaji glede na to, v kateri državi članici stalno prebivajo otroci, bolj prizadene delavce migrante in pomeni posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, ki je dopustna samo, če je objektivno upravičena.

Avstrija pa ni navedla ničesar, s čimer bi bilo mogoče utemeljiti to posredno diskriminacijo, zato ta ni združljiva s pravom EU, je menil de La Tour.

Med drugim je navedel, da po poročilu avstrijskega računskega sodišča razlog, ki bi lahko ogrozil finančno uravnoteženost sistema socialne varnosti, ni izplačevanje dajatev delavcem, katerih otroci stalno prebivajo zunaj Avstrije, ki predstavljajo približno šest odstotkov izdatkov za družinske dajatve, ampak neobstoj ustreznega nadzora nad dodeljevanjem teh dajatev.

Dobra novica za okrog 12.000 slovenskih migrantov, ki prejmejo od 300 do 500 evrov manj otroških dodatkov na leto

V Sloveniji delavce migrante zastopa Slavko Vesenjak iz Odvetniške družbe Vesenjak. Meni, da je predlog generalnega pravobranilca pričakovan. Evropska uredba namreč pravi, da v državi, kjer smo zavarovani, imamo enake pravice in obveznosti kot državljani te države. Če plačujemo prispevke v Avstriji, smo upravičeni tudi do socialnih transferjev v Avstriji. "Da je indeksacija v nasprotju s pravom EU, smo opozarjali že leta 2019, ko je Avstrija sprejela zakon. Zagotovo je pobuda generalnega pravobranilca v prid delavcem migrantom," je bil zadovoljen, ko smo ga poklicali.

Predsednik sindikata delavcev Slovenije Mario Fekonja prav tako pozdravlja predlog generalnega pravobranilca. Po njegovih podatkih je v Avstriji zaposlenih od 35 do 40 tisoč slovenskih delavcev. Med njimi so tedenski in dnevni migranti, kakor tudi tisti, ki na delu ostajajo dlje časa. "Tistih, ki imajo otroke, in se torej indeksacija nanje nanaša, pa je med 10 do 15 tisoč. Ocenil bi, da jih je okrog 12.000, kajti 10.000 jih je bilo leta 2019, zdaj se je to število povečalo," nam je pojasnil.

Po njegovih besedah je Avstrija indeksirala otroške dodatke od 30 do 50 evrov mesečno. "To pomeni, da so starši za enega otroka dobili približno od 300 do 500 evrov manj otroškega dodatka na leto. To je kar veliko, če ima družina več otrok in če imajo otroci slučajno še posebne potrebe. Znesek je sicer odvisen od otrokove starosti. Avstrija ima namreč urejeno tako, da starejši je otrok, več je dodatka, ravno nasprotno kot Slovenija," je razložil Fekonja.

'Otrok je le otrok, zakaj bi bil on kriv, da živi v državi, ki ima nižji življenjski standard'

Po besedah Fekonje se v sodni praksi tovrstni predlogi pravobranilcev po navadi uresničijo. "Sodba je običajno izdana v tej smeri in prepričani smo, da bo tudi v tem primeru. Nenazadnje gre za diskriminacijo na podlagi bivanja, kar pa je prepovedano. Otrok je le otrok, zakaj bi bil on kriv, da živi v državi, ki ima nižji življenjski standard," je bil jasen.

Če bo EU sodišče razsodilo, da je indeksacija v nasprotju s pravom EU, potem bodo delavci migranti najverjetneje dobili otroške dodatke povrnjene za nazaj, meni Vesenjak.