Avstrijski kancler: Nepredstavljivo je, da Ukrajina pred BiH dobi status kandidatke

Parlament Bosne in Hercegovine je danes Evropskemu svetu poslal prošnjo, naj BiH po hitrem postopku podeli status kandidatke za članstvo v EU. Ob tem so poudarili, da bi s tem izboljšali stabilnost BiH in povečali perspektivo širitve EU na območju jugovzhodne Evrope. 

V četrtek se bo namreč začelo dvodnevno zasedanje Evropskega sveta, v ospredju katerega bo vojna v Ukrajini in na katerem bodo voditelji članic EU odločali o podelitvi statusa kandidatk za članstvo Ukrajini in Moldaviji. Govorili pa bodo tudi o širitvi EU na Zahodni Balkan. Slovenija je uradno predlagala, da status kandidatke dobi tudi BiH. Temu pozivu pa so se pridružile tudi druge članice EU, med njimi Hrvaška, Madžarska in Poljska. 

Predsednik Doma narodov Dragan Čović in predsednik Zastopniškega doma Parlamenta BiH Nebojša Radmanović sta pismo poslala Evropskemu parlamentu, zunanjim ministrom EU ter Združenemu kraljestvu. V njem soglasno zahtevajo, da BiH po hitrem postopku dobi status kandidatke. 

"Naša zahteva prihaja v času resnih izzivov za evropsko celino. Globoko se zavedamo radikalnega poslabšanja mednarodnih političnih, gospodarskih in varnostnih razmer, ki upravičeno izzivajo občutek negotovosti in varnostnih groženj pri naši populaciji, čigar interese lahko zaščitimo le s pospešeno integracijo v Evropsko unijo," so zapisali v prošnji. 

Pred vrhom EU se bodo voditelji EU v četrtek zjutraj v Bruslju srečali z voditelji Zahodnega Balkana. 

Nehammer: Nepredstavljivo je, da Ukrajina dobi status kandidatke pred BiH

Avstrijski kancler Karl Nehammer je pred vrhom EU poudaril, da ne bi smeli imeti dvojnih meril in kandidatov prve ali druge kategorije za članstvo v Evropski uniji. Poudaril je, da obstajajo jasni in že ustaljeni kriteriji za vstop v EU. "Moramo zagotoviti, da se upoštevajo enaka merila tako kot pri drugih državah Zahodnega Balkana, ki so zaprosile za status kandidatke," je dejal. 

"Nepredstavljivo je, da bi Ukrajina dobila status kandidatke, istočasno pa države, kot je Bosna in Hercegovina, zadržujemo zunaj tega. Ne smemo vzbujati lažnih pričakovanj niti Ukrajini, saj je proces širitve kompleksen in dolgotrajen," je poudaril avstrijski kancler.  

Nehammer je dodal, da je Ukrajina del evropske družine in da Avstrija kot vojno nevtralna država Ukrajino, kolikor je možno, podpira v boju proti ruski agresiji. Kot pravi, bi morali nujno razmisliti o vmesnih korakih v pristopnem procesu. Na primer o nekakšnem evropskem pripravljalnem prostoru za članstvo. "Ta pripravljalni prostor ne bi smel biti zamenjava za pristopni proces, pač pa bi moral potekati vzporedno in olajšati približevanje standardom EU," je dodal. 

Plenković: BiH ne bi smela biti zadnji vagon na vlaku, ki gre v EU

Hrvaški premier Andrej Plenković je v svojem nagovoru v Evropskem parlamentu v Bruslju dejal, da Hrvati še posebej dobro razumejo rusko agresijo na Ukrajino. "Hrvaška je prav tako bila žrtev agresije, takrat velikosrbske politike Miloševićevega režima," je dejal. Dodal je, da obstajajo vzporednice tudi v ruskem zanikanju same identitete Ukrajine in Ukrajincev kot naroda ter v skoraj neverjetni naraciji o denacifikaciji Ukrajine. 

Med drugim se je v svojem govoru zavzel tudi za članstvo BiH v EU. "Vedno smo bili tudi za podelitev statusa kandidatke BiH, saj menimo, da ta država ne bi smela biti zadnji vagon na vlaku Zahodnega Balkana, ki gre proti EU. To bi bila zgodovinska krivica. Mi smo ena od držav, ki podpira članstvo BiH v EU," je poudaril. Hkrati pa se je zavzel tudi za nujne spremembe volilne zakonodaje, ki bi omogočila "pravične volitve v BiH".  

Intelektualci iz držav Zahodnega Balkana z odprtim pozivom glede članstva v EU

Več kot 100 intelektualcev iz držav Zahodnega Balkana je na Bruselj, ZDA in Nato v torek naslovilo odprto pismo, v katerem kritizirajo Evropsko unijo, da regija od nje še vedno nima prave podpore. "Zahod, predvsem Evropska unija, kljub številnim izjavam in pobudam glede Zahodnega Balkana ni ponudil prave podpore, zaščite in konkretne perspektive za prihodnost regije," so zapisali v pismu predstavniki in predstavnice civilnih društev, politiki, zgodovinarji, pisatelji in novinarji iz držav Zahodnega Balkana.

Zahodni Balkan je obkrožen z državami, ki so članice EU, a je njegova perspektiva še vedno negotova. Avtorji v pismu kritizirajo dvolično politiko EU v zadnjih dveh desetletjih, ki je po njihovih besedah privedla do nazadovanja regije in jo obrnila proti drugim gospodarskim silam.

Rusija je okrepila svoj vpliv v Srbiji, srbski del Bosne in Hercegovine pa je postavil vprašanje, kam Zahodni Balkan dejansko spada, so dodali.

Pristopanje Zahodnega Balkana k EU je v luči nenehnih prizadevanj Rusije, da ga destabilizira, geopolitična in geostrateška nujnost, so poudarili avtorji pisma, ki prihajajo iz Srbije, Črne gore, BiH, Severne Makedonije, Albanije, Kosova in Hrvaške.

Unijo so pozvali, naj BiH dodeli status kandidatke, kar bi bilo "jasno sporočilo Beogradu, Zagrebu in Moskvi, da EU stoji za neodvisnostjo in ozemeljsko celovitostjo BiH".

Obenem so zahtevali odpravo vizumov za Kosovo in začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo. Po njihovem je nesprejemljivo, da Severna Makedonija, ki je izpolnila vse zahteve EU, še vedno čaka na status kandidatke zaradi "izsiljevalskega in destruktivnega odnosa Bolgarije".

Šestim državam Zahodnega Balkana so možnost pristopa k EU prvič ponudili pred skoraj 20 leti. Dve od njih, Srbija in Črna gora, sta že v pristopnih pogajanjih za polnopravno članstvo v EU, Severno Makedonijo in Albanijo blokira Bolgarija, tako da s pristopnimi pogajanji še nista začeli, Kosovo in BiH pa si prizadevata za status kandidatke.