Raziskava, ki jo je vodil Karolinski inštitut na Švedskem, je analizirala podatke 2,7 milijona ljudi, rojenih med letoma 1985 in 2020, ter kot poroča The Guardian, ugotovila, da je bilo z avtizmom diagnosticiranih približno 2,8 % populacije.
Do odraslosti se razlike med spoloma skoraj izničijo. Do 20. leta so stopnje diagnoz pri moških in ženskah skoraj enake, kar izpodbija dolgoletno prepričanje, da je avtizem bistveno pogostejši pri moških.
Ključna razlika se pojavi v otroštvu, saj so dečki diagnosticirani precej prej. Povprečna starost ob diagnozi je pri deklicah skoraj tri leta višja kot pri dečkih.
Pred 10. letom so fantje tri- do štirikrat pogosteje diagnosticirani, a dekleta v adolescenci hitro nadoknadijo to razliko zaradi porasta poznih diagnoz.
Te razlike ne odražajo dejanske pojavnosti avtizma, temveč sistemske pristranskosti v diagnostičnih postopkih, ki slabše prepoznavajo avtizem pri dekletih, piše The Guardian. Diagnostična orodja so bila zgodovinsko oblikovana po "moškem" vzorcu avtizma, medtem ko dekleta pogosteje prikrivajo znake in se prilagajajo okolju, kar otežuje prepoznavanje.
Zaradi pozne ali napačne diagnoze so ženske pogosto obravnavane zaradi drugih duševnih motenj, kot so anksioznost, depresija ali osebnostne motnje, kar lahko vodi v neustrezno zdravljenje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.