Azerbajdžan aretiral nekdanjega premierja armenskih separatistov

Ruben Vardanjan je bil na čelu vlade Artsaka med novembrom 2022 in februarjem 2023. Za njegovo izpustitev se je zavzela njegova žena Veronika Zonabend, ki je zapisala, da je "Ruben zadnjih deset mesecev stal z ljudmi Artsaka in skupaj z njimi trpel med blokado in njihovim bojem za preživetje".

Azerbajdžanska mejna policija je sporočila, da so ga odpeljali v prestolnico Baku in ga predali državnim agencijam. Po nekaterih poročilih naj bi Azerbajdžan izvajal zelo rigorozen nadzor in preverbe etničnih Armencev na mejnih prehodih. Kot trdijo v Azerbajdžanu, med begunci iščejo osumljene za vojne zločine. V Bakuju obljubljajo, da bodo za tiste, ki so odložili orožje, omogočili amnestijo, kar pa ne velja za tiste, ki naj bi zagrešili vojne zločine. 

Gorski Karabah je sicer mednarodno priznan kot del Azerbajdžana, vendar je bil tri desetletja pod nadzorom etničnih Armencev. Razmere so se začele zaostrovati, ko je Azerbajdžan decembra 2022 izvedel učinkovito blokado ključne poti v enklavo. 20. septembra se je s prekinitvijo ognja končal 24-urni spopad. Azerbajdžan in karabaške oblasti so začele pogovore o vključitvi enklave v Azerbajdžan.

Toda mnogi od 120.000 etničnih Armencev v regiji se bojijo, da v Gorskem Karabahu nimajo prihodnosti. Armenski premier je dejal, da se je v regiji začelo "etnično čiščenje". Lokalne oblasti so sporočile, da je bilo v spopadih prejšnji teden ubitih najmanj 200 ljudi, medtem ko je Azerbajdžan v sredo sporočil, da je bilo ubitih 192 njihovih vojakov.

Prometni zastoji so se več dni vrstili na cesti iz Karabaha proti Armeniji, ekipa BBC je bila na poti priča eksodusu celotnih družin z vsem premoženjem. Zahodne vlade pritiskajo na Azerbajdžan, naj dovoli mednarodnim opazovalcem v Karabah, da bi spremljali njegovo ravnanje z lokalnim prebivalstvom. Nemčija se je pridružila pozivom v torek. Zunanja ministrica Annalena Baerbock je pozvala k "transparentnosti".

"Če bi dovolil prihod mednarodnih opazovalcev, bi bil to znak zaupanja, da je Azerbajdžan resen glede svojih zavez glede varnosti in blaginje prebivalcev Gorskega Karabaha," je zapisala. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je pozval azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, naj zagotovi "brezpogojno zaščito in svobodo gibanja za civiliste". Pozval je tudi k "neoviranemu humanitarnemu dostopu do Gorskega Karabaha".

K spoštovanju človekovih pravic je obe strani pozval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres.