Pogodba o prepovedi min iz leta 1997 prepoveduje uporabo, kopičenje zalog, proizvodnjo in prenos protipehotnih min. Zahteva tudi zagotavljanje pomoči žrtvam ter odstranjevanje in uničevanje zalog. Doslej se ji je pridružilo več kot 160 držav, med katerimi ni ZDA, Rusije in Kitajske.
Odstop do pogodbe so Estonija, Latvija in Litva napovedale že marca. Odtlej so ustrezne sklepe sprejele vse tri vlade, odločitev so potrdili tudi v parlamentih. Za enak korak sta se odločili še Poljska in Finska.
Korak predstavlja odziv na zaznavanje vse večje ruske grožnje in vojne, ki jo Moskva vodi proti Ukrajini. To v baltskih državah vidijo kot neposredno grožnjo za nacionalno varnost. Gre za enega od ukrepov, s katerimi želijo okrepiti odvračalne in obrambne zmogljivosti ter vojski omogočiti večjo prožnost.
Do odločitve so bile med drugim kritične humanitarne organizacije, zaskrbljenost je izrazil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Baltske države zagotavljajo, da bodo tudi po odstopu od pogodbe spoštovale temeljna načela in vodila humanitarnega prava za zaščito civilnega prebivalstva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.