'Begunci, dobrodošli,' ali kako je Merklova spremenila Evropo

Avgusta 2015 je nemško ministrstvo za priseljevanje napovedalo, da bodo Sirijci, ki bežijo pred državljansko vojno, lahko vstopili v državo z minimalnimi kontrolami. Nato je prišel trenutek, ki je za vedno spremenil Evropo. Istega meseca je nemška kanclerka Angela Merkel na tiskovni konferenci izrekla svojo zdaj že znano izjavo: "Zmoremo."

Njene besede so bile povabilo ljudem z vsega sveta, da pridejo v Nemčijo, kar je sprožilo migracijsko krizo, v kateri so se migranti iz različnih držav odpravili proti Nemčiji, poroča Daily Mail.

Šlo je za nenadzorovano diasporo s posledicami, ki še vedno pretresajo blok EU s 450 milijoni ljudi, pa tudi Veliko Britanijo – kot jasno dokazujejo številni protesti proti priseljevanju.

Po govoru Merklove so v številna nemška provincialna mesta prispeli vlaki z novimi prišleki. Niso prišli le ljudje iz Sirije, ampak vseh narodnosti. Nekateri so bežali pred afriškimi diktatorji, pred Islamsko državo na Bližnjem vzhodu, bilo pa je tudi veliko število ekonomskih migrantov. 

Številne evropske države so sledile zgledu Nemčije in spustile migrante. Velikim skupinam, ki so se odpravljale v Nemčijo, so pomagale ladijske poti v Evropo – Italijo, Španijo in Grčijo. Deli Skandinavije, ki so želeli posnemati Nemčijo, so se odprli tistim, ki niso želeli življenja v Berlinu ali Hamburgu. 

Liberalna Švedska je izpraznila svoje poletne tabore, da bi namestila tiste, ki so prispeli. Tam so iraške otroke – mnogi med njimi najstnike – namestili v hostle. Za Daily Mail so povedali, da so za dvig denarja na bankomatih uporabljali državne banke.

Po slavnem govoru Merklove so nemška mesta, kot je München, zabeležila pritok skoraj 11.000 migrantov na dan, kar je mejna policija opisala kot "katastrofalno". Nemčija je leta 2015 sprejela 1,1 milijona migrantov in prosilcev za azil, več kot katera koli druga evropska država v istem obdobju.

Zakaj je Merklova to storila? Glede na temno preteklost Nemčije je bila nedvomno zaskrbljena zaradi podob, ki bi lahko prikazovale begunske ženske in otroke, ki na njeni meji jokajo za azil. Verjela je, da si bo s svojim sprejemom Sircev zagotovila mesto v zgodovini in si celo prislužila Nobelovo nagrado za mir. Vendar je migracijsko krizo, ki zdaj pretresa Evropo in Veliko Britanijo, povzročilo tudi njeno lastno vedenje.

Po odprtju meja je anketa pokazala, da 43 odstotkov Nemcev meni, da je priseljevanje preveliko – čeprav se je šele začelo.

Pred novim begunskim domom za 80 migrantov v saškem Heidenauu se je prvi javni odpor proti Merklovi zgodil v tednih po njenem govoru. Prebivalci, ki so jih spodbujali desničarski aktivisti, so na migrante v domu metali dimne bombe in vzklikali rasistične slogane. Merklova je poskušala mesto pomiriti z osebnim obiskom. Kasneje, ko je Merklova zapustila Heidenau, so se prebivalci spominjali dneva, ko so jo vrgli iz mesta.

Desetletje pozneje se Nemčija in vsa Evropa soočata s posledicami odločitev nekdanje kanclerke, politična dinamika pa se je dramatično premaknila v desno.