Policija in vojska v Minsku ostro proti protestnikom

Na novih protestih proti Aleksandru Lukašenku v Minsku se je ponovno zbralo več tisoč ljudi. Ker pa oblasti niso dovolile zborovanja, so prijeli več protestnikov. Zaenkrat so iz policije sporočili, da je bilo prijetih 250 ljudi. Skupina Vjasna, ki se bori za človekove pravice, pa je objavila tudi imena več deset prijetih.

Policija in vojska sta močno zastražili središče mesta. Postavljene so številne kovinske ograje, tudi žica. V stranskih ulicah ob palači republike v središču Minska so nameščena vozila za prevoz zapornikov in številni pripadniki varnostnih sil. Beloruska prestolnica je na petih nedeljskih množičnih demonstracijah po spornih predsedniških volitvah 9. avgusta videti kot utrdba.

Izklopili so tudi mobilni internet, da se protestniki ne bi mogli zlahka usklajevati o poti protestov. Zaprt je tudi metro. Belorusko notranje ministrstvo je medtem sporočilo, da so prijeli več ljudi, ki so nosili nedovoljene simbole in žaljive napise. Številni protestniki so namreč nosili zgodovinsko belo-rdeče-belo belorusko zastavo namesto uradne rdeče-zelene. Ta zgodovinska zastava je namreč postala simbol gibanja za demokracijo v državi.

Protesti tokrat v podporo borcem za demokracijo

Opozicijsko gibanje je sicer za danes pozvalo k "pohodu junakov". Po prvih napovedih naj bi se te protestne akcije udeležila tudi zaprta opozicijska voditeljica Marija Kolesnikova. Prejšnje tedne se je tovrstnih protestov proti Lukašenku udeležilo tudi več sto tisoč ljudi, tokrat pa jih je vsaj nekaj deset tisoč.

Protestne akcije sicer potekajo vsak dan od spornih volitev, na katerih naj bi "zadnji diktator v Evropi" zmagal s prevaro. Sprva je prišlo do ostrega odgovora varnostnih sil, ki pa so nato pritisk nekoliko popustile. A zdaj je Lukašenko zamenjal vrh varnostnega aparata in zahteval ostrejše posredovanje proti protestnikom. Uniformirani moški brez oznak so ostreje proti protestnikom nastopili že v soboto. Na shodu žensk so jih prijeli več kot sto.

Lukašenko je že večkrat izjavil, da ne namerava odstopiti in da bo vztrajal do smrti, če bo treba. Poleg tega bi moral v skladu z ustavo za nov mandat - njegov že šesti - priseči najkasneje v dveh mesecih od volitev, torej do 9. oktobra. V novembru pa se uradno njegov sedanji mandat izteče. Opozicija na drugi strani kot zmagovalko avgustovskih volitev vidi 38-letno Svetlano Tihanovsko.

"Putin ne želi biti na strani poraženca"

Lukašenko v ponedeljek sicer potuje na svojo prvo pot izven države po izbruhu krize. V Sočiju ob Črnem morju ga bo sprejel ruski predsednik Vladimir Putin, ki ga je kot edini izrecno podprl v njegovem boju s protesti.

Putin je po stopnjevanju mesečnih protestov zaostril svojo podporo Lukašenku. Po poročanju petih ljudi blizu Kremlja, ki so prosili za anonimnost, je Putin prepričan, da opozicijskim demonstrantom ne bo uspelo premagati Lukašenka, poroča Bloomberg.

"Belorusija je izjemnega pomena," je dejal Mihail Vinogradov, ki vodi Peterburško politično fundacijo. "Putin ne želi biti na strani poraženca."

Kriza, ki je zajela najbližjega partnerja Moskve, odmeva upore, ki od leta 2014  v Ukrajini in Armeniji odnašajo voditelje, ki podpirajo Kremelj. Poleg tega so se protesti začeli le nekaj tednov po tem, ko je Putin spremenil rusko ustavo, ki mu omogoča, da svojo vladavino potencialno podaljša do leta 2036.

Rusko vodstvo je osuplo nad obsegom nemirov v Belorusiji, so sporočili iz Kremlja. Moskva sicer ne zaupa Lukašenku, vendar ne more sprejeti opozicije, ki na oblast prihaja z uličnimi protesti. Prav zato bodo podprli Lukašenka, a hkrati spodbujali korake k morebitnemu nasledstvu, so še dejali po poročanju Bloomberga.