"Nameščanje taktičnega jedrskega orožja na ozemlju Belorusije velja za pomemben ukrep," je dejal Hrenin. Gre predvsem za preventivno odvračanje morebitnih nasprotnikov od oborožene agresije proti Belorusiji, je dodal.
Zaradi tega so zdaj Organizaciji pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) dodali novo poglavje, kjer so opisani ukrepi v primeru agresije proti beloruskim zaveznikom, ti pa vključujejo tudi uporabo jedrskega orožja, piše CNN. Nova doktrina naj bi dokazovala, da Belorusija nobenega naroda ne "obravnava kot sovražnega naroda, ne glede na dejanja vlad teh narodov", je na predstavitvi dodal Hrenin, vendar pa morajo biti pripravljeni na sovražnosti. Sicer pa nov ukrep še ni sprejet, najprej ga mora sprejeti beloruska ljudska skupščina, ki se bo sestala meseca aprila.
CSTO je skupina šestih postsovjetskih držav, ki podobno kot Nato, zahtevajo, da si članice v primeru napada priskočijo na pomoč. Ustanovljena je bila leta 2002, vključuje pa Rusijo, Armenijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Belorusijo.
- FOTO: Profimedia
- FOTO: Profimedia
- FOTO: Profimedia
Kot je poudaril obrambni minister, je Belorusija pripravljena vojaško sodelovati z vsemi državami, tudi z državami Nata, vendar le, če se bo ustavila njihova agresivna retorika proti Belorusiji. Minsk igra namreč ključno vlogo v ruski invaziji v Ukrajini, po navedbah ruskega predsednika Vladimirja Putina naj bi junija lani v Belorusijo dostavil ruske jedrske bojne glave. Le dva meseca po tem je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko zatrdil, da se njegova država ne bo vključila v vojno, vendar se bo odzvala "z vsem s čimer razpolaga, vključno z jedrskim orožjem," če bo prišlo do kakršne koli provokacije. Zlasti je bilo to namenjeno sosednjim državam, ki so članice Nata, Poljski, Litvi in Latviji.
Vendar je dejal, da nimajo jedrskega orožja zato, da bi koga prestrašili. "Jedrsko orožje je močan odvračilni dejavnik, vendar gre za taktično jedrsko orožje in ne strateško. Zato ga bomo uporabili takoj, ko bo proti nam sprožena kakršna koli agresija," je takrat zatrdil.
Do takšne odločitve v Belorusiji prihaja po tem, ko so baltske države podpisale sporazum o okrepitvi svojih meja z Belorusijo in Rusijo. Estonija je tako podpisala sporazum z Latvijo in Litvo o "gradnji obrambnih objektov" na mejah, ki bi jih naj v prihodnje branili pred vojaškimi grožnjami. Kot so sporočili na estonskem ministrstvu za obrambo, gre za "skrbno premišljen projekt, ki je nujen zaradi trenutnih varnostnih razmer".
"Ruska vojna v Ukrajini je pokazala, da so poleg opreme, streliva in delovne sile za obrambo Estonije potrebni tudi fizični objekti na meji," je dejal Hanno Pevkur, estonski obrambni minister.
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.